Dobre prakse: Hunziker Areal – skupnostno bivanje v stanovanjski kooperativi

Na zapuščenem industrijskem območju na robu Züricha je med letoma 2012 in 2015 zraslo naselje, ki ga sestavlja 13 stavb s 400 stanovanjskimi enotami, velikimi skupnostnimi površinami in lokali za različne storitve: trgovinami, restavracijami, ateljeji, vrtci, penzionom za obiskovalce itd. Pobudnik projekta je bila stanovanjska zadruga Mehr als Wohnen (»Več kot stanovanje«), zemljišče je dalo na razpolago mesto. V naselju biva 1.200 najemnikov, v okviru naselja je našlo zaposlitev 150 oseb.

Arhitekti se pri zasnovi niso osredotočali le na posamezne stavbe, ampak so celovito načrtovali del mesta, ki omogoča vsakdanje življenje, pri katerem je večina potreb zadovoljenih lokalno in na trajnosten način. Načrtovanje in gradnja sta se financirala iz prispevkov ustanovnih članov (sedaj stanovalcev) in iz sredstev državnega sklada za stanovanjske zadruge, deloma tudi s posojili občine ter komercialnih bank. Skupaj je bil projekt vreden cca 200 milijonov dolarjev. Zdaj, ko naselje že živi, večino prihodkov za odplačilo posojil in obratovalne stroške ter fond za renovacije in nadaljnje investicije predstavljajo najemnine. Povprečna najemnina znaša 70–80 % tržne najemnine, najemniki, ki živijo pod pragom revščine in predstavljajo približno četrtino stanovalcev, pa so upravičeni do subvencije najemnine. Del prihodkov ustvarja penzion, ki je namenjen obiskovalcem najemnikov stanovanj, sicer pa deluje kot hotel. Recepcija nudi običajne storitve za goste penziona, stanovalcem pa služi kot prevzemni prostor za zabojčke z zelenjavo, informacijski in logistični center itd.

V okviru številnih stanovanjskih kooperativ delujejo hotelčki. Na ta način odpravljajo potrebo po sobah za goste in optimizirajo površine stanovanj, hkrati pa ustvarjajo prihodke za kooperativo. Praksa je pokazala, da so hotelčki rentabilni, če imajo vsaj 30 sob.

V naselju je načrtno spodbujana družbena raznolikost, kar je bilo upoštevano že pri zasnovi zgradb, tako da lahko odgovarjajo na različne potrebe. Pri dodeljevanju stanovanj so sodelovale organizacije, ki zagovarjajo »prezrte« skupine.

Vključevanje uporabnikov in lokalnih družbenih partnerjev: bodoči najemniki, sosedje ter lokalne oblasti so bili vključeni v zasnovo zgradb in naselja. Izpeljali so arhitekturni natečaj in pri izboru zmagovalca so sodelovali tudi bodoči najemniki, sosedje, ustanovne zadruge ter predstavniki občine. Do faze gradnje so upoštevali pripombe in zamisli uporabnikov, odprte prostore in okolico so namenoma pustili nedokončane, da so uporabniki – ko je bila gradnja končana – lahko vizualizirali, kako bi uredili te prostore. Vsi stanovalci so vabljeni k aktivnemu sooblikovanju skupnosti, na voljo imajo tudi letni fond, ki se financira iz prispevkov prebivalcev (cca 80.000 dolarjev) za realizacijo skupnostnih pobud (npr. vrtičkov) ali urejanje prostorov za skupnostne dejavnosti/potrebe stanovalcev (ples, joga, izmenjevalnice itd.). Registriranih je preko 40 skupin, ki delujejo v okviru naselja, sodelujejo tudi z bližnjo šolo in drugimi družbenimi mrežami v okolici.

Okoljski vidiki: stavbe so zasnovane z vizijo doseganja ciljev »2000-vatne družbe«. Prebivalci si delijo pralne stroje in zamrzovalnike, 45 % potreb po elektriki pokrijejo z lastnimi sončnimi elektrarnami na strehah, ogrevanje je daljinsko. Shranjevanja električne energije ne potrebujejo, ker zaradi raznolikosti stanovalcev in dejavnosti v naselju (vključno z dvema restavracijama in penzionom) vso proizvedeno elektriko sproti porabijo. Deževnico zbirajo in uporabijo kot sanitarno vodo, kar ima tudi protipoplavno funkcijo.

Stavbe so grajene iz materialov z nizko vsebnostjo energije, dve zgradbi sta v celoti iz lesa, vse so zelo dobro izolirane.

Soseska je zasnovana tako, da omogoča življenje brez lastnega avtomobila. Na voljo je vsega 106 parkirišč, ki so namenjena invalidom in lokalom. Imajo dobre povezave z javnim potniškim prometom, nadpovprečno število parkirnih mest za kolesa in fond koles za skupno uporabo ter dve električni vozili. V mobilnostnem centru si stanovalci lahko izposodijo tovorna kolesa, prikolice za prevoz otrok itd. Prebivalci si lahko pridelujejo zelenjavo na skupnostnih vrtovih, zelene površine so zasajene z drevjem in grmovnicami avtohtonih sort.

Družbeni vidiki: soseska je načrtno zasnovana za različne vrste gospodinjstev in družbenih skupin. Posebnost so 10-sobna »cluster« stanovanja, v katerih bivajo samoorganizirane skupine, kot so npr. študenti. V projektu so aktivno pristopili k zapostavljenim skupinam in jih podprli z aktivnostmi za vključevanje. 20 % stanovalcev živi pod pragom revščine in plačujejo subvencionirano najemnino, 10 % stanovanj je rezerviranih za invalide, migrante, socialno ogrožene in družine z otroci s posebnimi potrebami. Strukture kooperative ponujajo okvir za opolnomočenje posameznikov za aktivno participacijo, kar ustvarja močne socialne mreže in nudi podporno okolje. 65 % stanovalcev prvič živi v kooperativi – te so podprli z uvajanjem v participacijo. Sestava stanovalcev je zelo raznolika. Sedaj ugotavljajo, da so v skupnosti slabo zastopani le ljudje nad 70. letom starosti – predvidoma zato, ker slednji potrebujejo več časa za sprejem takšne odločitve, stanovanja pa so bila zaradi finančnih pritiskov oddana hitro.

Evalvacija: V okviru treh raziskovalnih projektov stalno spremljajo prispevek stanovanjske zadruge h konceptu 2000-vatne družbe, demografsko sestavo zadruge in učinkovitost finančnega modela.

Dodatne informacije o različnih vidikih skupnostnega bivanja v Hunziker Arealu so dostopne prek naslednjih povezav: v angleškem in nemškem jeziku.

Dobre prakse: Hunziker Areal – skupnostno bivanje v stanovanjski kooperativi

Želite dodati svojo prakso?

Vnos prakse