Dobre prakse: Povečanje vrednosti lokalnih gozdov – daljinski sistemi ogrevanja na lesno biomaso

Slovenija je dežela gozdov. Teoretični potencial lesne biomase slovenskih gozdov je ogromen. Čeprav mora imeti pri izrabi lesa vedno prednost predelava v izdelke s čim višjo dodano vrednostjo, je v Sloveniji zaradi velikih količin lesa vendarle smiselna tudi njegova energetska izraba. Daljinski sistemi ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) so pri tem ekonomsko najučinkovitejši in okoljsko najsprejemljivejši. DOLB-i prinašajo lokalnim skupnostim številne koristi, kljub temu pa njihovo število v Sloveniji le počasi narašča.

Občina Vransko je bila v Sloveniji pionir na področju daljinskih sistemov ogrevanja na obnovljive vire energije. Njihov DOLB je začel delovati že leta 2005, gospodinjstvom in velikim porabnikom pa dobavlja toploto preko 134 priključkov. Leta 2012 so ga nadgradili še s toplotnim solarnim sistemom, saj je poleti uporaba lesne biomase zaradi manjše porabe toplote neučinkovita. S tem je oskrba s toploto na Vranskem postala neodvisna od uvoženih fosilnih energentov.

Daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso in sončno energijo na Vranskem

Lesna zadruga Loški potok, ki je bila ustanovljena leta 2017 in je tudi socialno podjetje, je slovenski primer v tujini močno razširjenega zadružnega modela rabe lesne biomase za ogrevanje. Njihov DOLB je namenjen oskrbi zgradb v lasti občine, kot so občinska zgradba, zdravstveni dom, dom starejših občanov, osnovna šola in kulturno turistični center, ter nekaj zasebnim poslovnim in stanovanjskim objektom. Za ta projekt je občina na podlagi javnega razpisa podelila zadrugi koncesijo za distribucijo toplote za obdobje 15 let, zadruga pa se je zavezala, da bo po poteku tega časa celoten sistem DOLB, vključno s prodajo toplote, brezplačno prenesla v last in upravljanje občine. Večino sredstev za izgradnjo omenjene infrastrukture sistema predstavljajo nepovratna kohezijska sredstva, za preostanek pa je zadruga pridobila kredit pri banki. Občina je za ogrevanje svojih objektov prej porabila 290 tisoč litrov kurilnega olja letno.

 

Ustanovitev zadruge so podprli, da bi ohranili finančna sredstva v lokalnem okolju, tako da bi imeli lastniki gozdov, gozdarji in dobavitelj sekancev od njih koristi v obliki zaslužka in delovnih mest. Zadruga ni namenjena ustvarjanju dobička. Ves morebiten finančni presežek nameravajo preliti v nižjo ceno toplotne energije in v višjo ceno lesne biomase, odkupljeno od zadružnikov. Občina bo samo pri ogrevanju objektov v svoji lasti prihranila več tisoč proračunskih evrov letno, ki jih bo lahko usmerila v druge projekte in dejavnosti.

Preko sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso se bodo, kot vse kaže, v prihajajoči kurilni sezoni greli tudi v občinah Bovec in Kobarid. Občini sta za potrebe teh projektov ustanovili javni podjetji, ki bosta odgovorni za izgradnjo in upravljanje s sistemom ter za prodajo toplote. Za izvedbo investicije so iz evropskih sredstev pridobili malo več kot polovico potrebnih sredstev, preostanek pa bodo financirali s posojili. Občina Bovec je tudi lastnica velikega dela gozdov na svojem območju, zato si obetajo finančne koristi tako od prihrankov kot tudi od prodaje lesne biomase in prihodkov od prodaje toplote, ki bi v primeru javno-zasebnega partnerstva ostali zasebniku.

Dobre prakse: Povečanje vrednosti lokalnih gozdov – daljinski sistemi ogrevanja na lesno biomaso

Želite dodati svojo prakso?

Vnos prakse