S terena – reportaža z ekskurzije s predstavitvijo Mlekarne Planika in Loške zadruge

Za nami je prva od treh strokovnih ekskurzij, ki jih bomo letos organizirali v sklopu projekta Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri. Zgodaj zjutraj 13. junija smo odrinili z ljubljanskega parkirišča P+R Barje v smeri Bovca in Kobarida. Na avtobusu smo pozdravili pisan nabor udeležencev: predstavnike občin in ministrstev, agencij, zadrug, civilnodružbenih in strokovnih organizacij ter medijev, ki so dan namenili spoznavanju dobrih praks povečevanja dodane vrednosti in dostopnosti podeželskih proizvodov.

Po krajšem postanku na poti smo prispeli v Bovec, kjer je bila prva postaja naše ekskurzije: ogledno ekološko posestvo Bogata. Na posestvu, ki je v lasti Mlekarne Planika, se na prostem pase 130 krav molznic. Iz njihovega mleka izdelajo izdelke, ki nosijo oznako »ekološko«. Na posestvu si lahko obiskovalci v naravnem okolju ogledajo krave na paši in se z multimedijsko predstavitvijo poučijo o tradiciji planinskega pašništva in sirarstva, o delovanju Mlekarne Planika, o ekoloških izdelkih in o dolini Soče. Tamkajšnji zaposleni so nas prijazno sprejeli, nam razkazali posestvo ter odgovorili na naša vprašanja.

Ogled ekološkega posestva Bogata v Bovcu

Po ogledu posestva smo se odpeljali v Kobarid, kjer nas je v Muzeju sirarstva pričakala direktorica Mlekarne Planika gospa Anka Lipušček Miklavič. Po uvodnem pozdravu in ogledu predstavitvenega videa nam je osebno predstavila delovanje mlekarne in njene dosežke, ki jih, kot je dejala sama, verjetno ne bi dosegli brez pregovorne bovške trme in vztrajnosti. Poleg poslovne uspešnosti mlekarne, ki je v 100-odstotni lasti kmetov – zadružnikov tolminske zadruge – in zagotavlja zaposlitev skoraj 70 zaposlenim in številnim zunanjim sodelavcem, so ponosni na širše učinke svojega poslovanja: ohranjanje tradicionalnega visokogorskega pašništva, razvoj turizma in oblikovanje inovativnih proizvodov z vključevanjem različnih lokalnih produktov, kot so zelišča z okoliških planin in postrvi iz Soče. Mlekarna Planika odkupi vse mleko od lokalnih pridelovalcev in jim zaradi težjih pogojev pridelave zagotavlja najvišjo odkupno ceno v Sloveniji.

Muzej sirarstva Kobarid

Tradicionalno pastirsko malico, ki jo nudijo ob ogledu muzeja, smo preskočili, saj nas je že čakalo kosilo, ki so nam ga pripravili v lokalni restavraciji Hiša Polonka, mlajši sestri svetovno znane Hiše Franko. Postregli so nam s pomladno mineštro, sveže pečenim kruhom in češnjevim zavitkom, gospod Valter Kramar pa nam je ob tem namenil nekaj besed o filozofiji njihove kuhinje, ki temelji na lokalnih, sezonskih in sonaravno pridelanih sestavinah ter kulinarični tradiciji Posočja. Na mizah seveda niso manjkali niti odlični siri in jogurti iz Mlekarne Planika.

Po okrepčilu smo prisluhnili predstavitvi Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka. Direktor Mitja Vodnjov je izpostavil njihov posebni prodajni kanal za lokalne podeželske proizvode višje kakovosti, ki so ga poimenovali Domači kotiček. V Domačih kotičkih, ki so del njihovih zadružnih prodajaln, ponujajo raznolike prehranske in rokodelske proizvode s kmetij iz Loškega pogorja. Tako povečujejo njihovo dostopnost za potrošnike, hkrati pa krepijo konkurenčnost in vitalnost kmetij na svojem območju.

Program ekskurzije smo zaključili s pogovorom, v katerem sta poleg direktorjev Mlekarne Planika in KGZ Škofja Loka sodelovala še strokovnjakinja za razvoj podeželja mag. Vesna Erhart iz Zavoda EKOmeter in svetovalec za razvoj podeželja v Posoškem razvojnem centru Peter Domevšček.

V razpravi so se osredotočili na vsestranske koristi predelave in prodaje v lokalnem okolju ter navezave s turizmom. Izpostavili so, da se podeželje z izkoriščanjem lastnih razvojnih potencialov razvija na vzdržen način, delovna mesta ohranjajo poseljeno in živo podeželje, ohranja se privlačnost kmetovanja, lokalne skupnosti pa so odpornejše. Tak način razvoja je tudi okolju prijaznejši in ob vzpostavljenih verigah povečevanja dodane vrednosti lokalnim prebivalcem zagotavlja visoko kakovost bivanja. Sodelujoči so se strinjali tudi, da nam do stanja, ko bodo lokalni produkti ponos celotne lokalne skupnosti in bodo prva izbira potrošnikov in gostincev, še veliko manjka.

Po zaključenem vsebinskem delu smo pred odhodom v Ljubljano izkoristili še nekaj prostih minut, da smo se posladkali s sveže pripravljenim sladoledom in nakupili izvrstne sire (avtor teh vrstic toplo priporoča staranega Tolminca).

O predstavljenih dobrih praksah razvoja podeželja smo posneli tudi kratek filmček:

S terena – reportaža z ekskurzije s predstavitvijo Mlekarne Planika in Loške zadruge

Želite dodati svojo prakso?

Vnos prakse