Zadružni model kot odgovor na podnebno in družbeno krizo

V Sloveniji imamo skoraj 400 zadrug – največ je kmetijskih in gozdarskih, zagon dobivajo energetske

V času podnebnih, okoljskih in družbenih izzivov postajajo vse pomembnejši modeli, ki temeljijo na sodelovanju, demokratičnem upravljanju in dolgoročni odgovornosti do skupnosti. Ob mednarodnem dnevu zadrug okoljski organizaciji Focus in Umanotera, ki vodita platformo Dovolj za vse, opozarjata na zadružni model kot način sodelovanja, ki krepi lokalne skupnosti in njihovo odpornost.

Prvo soboto v juliju tradicionalno obeležujemo mednarodni dan zadrug. Po podatkih International Co-operative Alliance (ICA) je vsaj 12 odstotkov ljudi na Zemlji članov katere koli od treh milijonov zadrug na svetu. Zadruge zagotavljajo delovna mesta ali zaposlitvene priložnosti 10 odstotkom zaposlenega prebivalstva, hkrati pa zagotavljajo storitve in pomembno družbeno infrastrukturo (World Cooperative Monitor).

Solidarnost v praksi

Zadruge so samostojne gospodarske organizacije v lasti svojih članov, ki jih ti tudi upravljajo. Temeljijo na prostovoljnem članstvu ter ustvarjeno vrednost vračajo članom in lokalnemu okolju. Izkušnje iz Slovenije in tujine kažejo, da pomembno prispevajo k razvoju podeželja, prehranski in stanovanjski preskrbi, socialnim storitvam, energetiki ter drugim dejavnostim. Zadruge med drugim omogočajo lokalnim proizvajalcem, da se lažje soočajo z izzivi globalnega trga, hkrati pa ohranjajo ekonomske koristi v lokalnih okoljih. Ker delujejo po principu »en član – en glas«, pa spodbujajo tudi socialno pravičnost ter prispevajo k pravičnejši porazdelitvi virov in priložnosti.

V okviru platforme za trajnostno upravljanje z viri skupnosti Dovolj za vse Focus in Umanotera že več let spodbujata skupnostno upravljanje naravnih virov, energije, stanovanj in drugih dobrin, pri čemer zadruge prepoznavata kot enega ključnih modelov.

Darja Valenčič iz Focusa poudarja: »Podnebni in drugi izzivi 21. stoletja od nas zahtevajo iskanje novih načinov sodelovanja in upravljanja skupnih virov. Prednost zadrug je v sodelovanju, demokratičnem odločanju in dolgoročnem razmišljanju. Ob mednarodnem dnevu zadrug želimo opozoriti, da lahko zadružni model pomembno prispeva k reševanju številnih izzivov, od prehranske varnosti do energetskega prehoda.«

Slovenija: zadruge kot varuhinje tradicije in priložnost za nova področja

V Sloveniji imajo zadruge več kot 150-letno zgodovino in kot izpostavljajo v Zadružni zvezi Slovenije, so nastale iz potrebe po zaščiti slovenskega kmeta in ohranitvi zemlje v njegovi lasti. Po podatkih AJPES je v Sloveniji leta 2025 v različnih dejavnostih delovalo 395 zadrug, med njimi je največ mikro in majhnih zadrug, ki so skupaj zaposlovale 2.743 zaposlenih. Najdaljšo tradicijo imajo kmetijske in gozdarske zadruge, ki imajo pomembno vlogo pri prehranski varnosti in ohranjanju slovenskega podeželja. Del zadrug je povezan v Zadružno zvezo Slovenije in med drugim na trgu nastopajo pod skupno blagovno znamko Zadružno.

Zadruge so tudi najpogostejša organizacijska oblika, v kateri se po Evropi in v Sloveniji odvijajo skupnostni projekti na zelo različnih področjih, od stanovanjskega do energetskega. Raznolikost zadružnega modela kažejo tudi primeri z zemljevida dobrih praks Dovolj za vse. Med njimi so denimo:

• Lesna zadruga Loški Potok – slovenski primer v tujini močno razširjenega zadružnega modela rabe lesne biomase za ogrevanje,
• Zadruga Konopko, usmerjena v trajnostno pridelavo in predelavo industrijske konoplje,
• Zadruga Soča–Trenta, ki je postavila malo hidroelektrarno Krajcarca,
• Najemna stanovanjska zadruga Stankoop, ki si je prizadevala ustvariti zadružno stanovanjsko skupnost v Mariboru, ter
• Jezikovna zadruga Soglasnik – zadruga jezikoslovcev in prevajalcev, ki del prihodkov namenja skladu za podporo lokalnemu okolju.

Energetske zadruge v vzponu

Letošnja tema mednarodnega dneva zadrug poudarja pomen zadrug za mir v svetu.  Pravičnost, inkluzivnost, zaupanje, sodelovanje – to so vrednote, ki jih zadruge podpirajo vsak dan. Povezujejo ljudi po celem svetu in delujejo kot šole demokracije. Učijo o participaciji, deliberaciji, kolektivni odgovornosti, s čimer ne samo krepijo odpornost družbe, ampak tudi prispevajo h gradnji miru. S skupnim lastništvom, omogočanjem preživetja in krepitvijo lokalnih institucij pa se zadruge spopadajo z neenakostjo in izključenostjo, ključnima gonilnima silama nestabilnosti.

Pred jutrišnjem dnevom v tem kontekstu Focus in Umanotera še posebej izpostavljata energetske zadruge kot priložnost za varnejšo prihodnost. Energetske zadruge so kot del rastočega gibanja skupnostne energije eden ključnih primerov, kako lahko zadruge zmanjšajo uvoz fosilnih goriv in prispevajo k energetski varnosti.

Energetske zadruge omogočajo:

• dostop do obnovljivih virov energije: vključujejo ljudi v proizvodnjo lastne energije in zmanjšujejo odvisnost od fosilnih goriv.
• aktivno vlogo državljanov: člani energetskih zadrug sodelujejo pri odločanju in sooblikujejo energetsko prihodnost svojih skupnosti.
• lokalni razvoj: prihodki, ustvarjeni z energijo, ostajajo v skupnosti in podpirajo lokalne projekte.

V Sloveniji in po svetu so energetske zadruge močan pokazatelj, da je prehod v trajnostno, demokratično in vključujočo družbo mogoč. Člani zadruge so lahko hkrati lastniki naprav za proizvodnjo energije, vlagatelji in uporabniki, zadruga kot pravna oseba pa lahko pridobi tudi finančne spodbude, kot so pri nas denimo kredit Eko sklada ali nepovratne subvencije Borzena.

Kot primer dobre prakse z Dovolj za vse zemljevida izpostavljajo Energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik, eno redkih zadrug v Slovenij, med ustanovitelji katere je tudi občina. V zadnjih dveh letih je v Hrastniku vzpostavila dve skupnostni sončni elektrarni – na šoli in zdravstvenem domu – in poleg javnih zavodov ter lokalnega gospodarstva nanju priključila tudi 22 gospodinjstev. Skupaj z Občino Hrastnik in Focusom je v okviru programa podpore občin Dovolj za vse razvila tudi model javno-skupnostnega partnerstva, ki lahko služi kot zgled drugim občinam.

7 principov zadružništva:
• Prostovoljni pristop
• Demokratični nadzor
• Ekonomska participacija
• Avtonomija in neodvisnost
• Izobraževanje in informiranje
• Sodelovanje (tudi med zadrugami)
• Skrb za (lokalno) skupnost

Umanotera in Focus v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.