Že 11. nacionalna konferenca o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti je osvetlila pomen participacije pri oblikovanju ter izvajanju trajnostnih politik in ukrepov v lokalnih skupnostih. Več kot 70 udeležencev in udeleženk je spoznalo širok razpon načinov vključevanja lokalnega prebivalstva v trajnostne projekte za večjo prehransko varnost, energetsko učinkovitost in samozadostnost, bolj zelene proračune, odgovorno upravljanje voda in bolj povezane skupnosti.
Zadnje mesece so zaznamovali na eni strani temperaturni rekordi, suša in neurja, na drugi podražitve hrane in energentov. Učinki podnebnih sprememb so vse intenzivnejši in otipljivejši, s tem pa se krepi tako zavedanje ljudi o tveganjih, ki jih prinaša podnebna kriza, kot želja po učinkovitih ukrepih in sodelovanju. Del odgovora na vprašanje, kako nujni zeleni prehod približati ljudem, se skriva v bolj vključujočih postopkih. Zato je bila osrednja tema 11. konference Dovolj za vse, ki sta jo pripravili Umanotera in Focus v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, prav participacija.
Jonas Sonnenschein iz Umanotere je uvodoma predstavil, da je pri participaciji pomembno, v kakšni obliki poteka pa tudi kdaj ter koga vključujemo. V Sloveniji je vključevanje javnosti pogosto prepozno ali se obravnava kot zgolj formalnost, kar dokazujeta primera načrtovanja vetrnic na Pohorju in uvedba plačljivega parkiranja v ljubljanskem Štepanjskem naselju. “Tudi, če se morda ne strinjamo z vsebino protestov za parkirišče ali proti vetrnim elektrarnam, moramo razumeti, zakaj tak način izključevanja javnosti ni sprejemljiv in med ljudmi povečuje nezaupanje,” je poudaril Sonnenschein.
Na drugi strani se aktivna participacija kaže v gradnji partnerstva, delegiranju moči in soodločanju, kar so bistvene značilnosti dobrih praks, predstavljenih na konferenci z naslovom Moč participacije: kako trajnostno upravljati z lokalnimi viri? (program).
Kako spodbuditi participacijo v lokalni skupnosti?
Od spodaj navzgor
Prvi sklop konference v Mestnem muzeju Ljubljana je odprl domači strokovnjak Matic Primc iz Organizacije za participatorno družbo in Iniciative mestni zbor. Med drugim je predstavil 14 let organiziranja t. i. zborov samoorganiziranih četrtih skupnosti v skoraj vseh četrtih v Mariboru. Gre za moderirana srečanja, na katerih vsebina prihaja izključno od občanov. “Vsak se lahko pridruži in enakopravno sodeluje, vendar pa velja pravilo direktne akcije. Če meniš, da je treba nekaj narediti, potem moraš neposredno sodelovati pri tem, da do te spremembe pride. Tako ne ostanemo zgolj pri besedah.”
Ena najpomembnejših tem, okoli katerih se udeleženci aktivirajo, je zeleno urbano okolje in tako se je zgodila že vrsta samoniklih projektov, povezanih z okoljem in podnebjem: od čistilnih akcij, urejanja nabrežij, poti, čiščenja kanalov do zasajanja cvetličnih korit in sajenja dreves. Iniciativa mestni zbor je s prostovoljci v Mariboru posadila že več kot 1000 dreves, postavili so tudi lastno Mini urbano drevesnico ter v sodelovanju s strokovnjaki spodbudili razvoj bolj sistemskih rešitev, kot je oblikovanje novih protokolov ravnanja z drevjem na funkcionalnih zemljiščih.
Od zgoraj navzdol
Prvi programski sklop je dopolnila Maja Cimerman iz Danes je nov dan, kjer se že 10 let ukvarjajo s participativnimi proračuni. Slednji občanom ponujajo priložnost biti slišani, občinam pa boljši vpogled v stanje skupnosti. V Sloveniji participativni proračun izvaja okoli 30 odstotkov občin, kar pomeni, da gre za uveljavljeno orodje za vključevanje občanov in občank v delovanje občin, zato smo na točki za proučevanje njegovih učinkov.
Na konferenci je Cimerman odprla vprašanje, ali je to tudi orodje, ki spodbuja okoljske projekte. S hitro analizo rezultatov participativnih proračunov v dveh slovenskih občinah je prišla do odgovora, da je okoljski kriterij navadno le eden izmed kriterijev, zato imajo tako predlagani kot izvedeni projekti pogosto negativen vpliv na okolje. Da bi se to spremenilo, bi bilo potrebno določiti bolj stroge okoljske kriterije za sprejem predlogov, predvsem pa bi bil prvi korak k bolj zelenim participativnim proračunom jasna zaveza odločevalcev za doseganje okoljskih ciljev.
Dobre prakse kot zgled in navdih
Drugi del konference Dovolj za vse je bil tradicionalno namenjen predstavitvi izkušenj iz prakse in zgledov, ki jim je vredno slediti. Domači in tuji predavatelji in predavateljice so predstavili različne skupnostne rešitve za vključevanje v podnebno politiko in skupnostne projekte na lokalni ravni, ki prispevajo k trajnostnemu upravljanju s hrano, energijo in vodo.
HRANA: strateški pristop za zaščito kmeta in kupca
Letošnje krizno leto ponovno dokazuje, da je naslavljanje podnebnih in okoljskih izzivov nujno za krepitev odpornosti malih in srednjih kmetij, ki so steber slovenskega podeželja. A ukrepi prilagajanja sami po sebi še ne bodo dovolj. Lokalnim kmetom, ki vse težje tekmujejo s poceni hrano iz tujine, moramo zagotoviti odkup, hkrati pa jim omogočiti prehod na bolj trajnostno in odporno pridelavo hrane.
Alice Carradori iz javnega podjetja Qualità & Servizi je predstavila, kako so uspeli povezati občine, šole ter lokalne pridelovalce v Toskani, da so zagotovili zdravno prehrano za mlade in dostojen dohodek za kmete. S tem, ko v svoje delovanje aktivno vključujejo širšo lokalno skupnost vzdolž celotne kmetijsko-prehranske verige – od neposrednega sodelovanja in svetovanja kmetov do rednih zborov s starši šolarjev – so uspeli doseči pomembne spremembe glede trajnostnostnosti. Lokalni kmetje tako postopoma opuščajo konvencionalno kmetovanje v prid ekološkega, v šolah pa otroci jedo meso zgolj enkrat na teden. Ta primer dobre prakse dokazuje, da lahko kmetijsko-prehranski sistem na lokalni ravni zastavimo na način, da prinaša koristi tako celotni skupnosti in kot planetu.
Prve korake na tem področju pa delamo tudi pri nas. Saša Kralj iz Umanotere je predstavil, kako so v sodelovanju z Mestno občino Kranj pripravili trajnostno lokalno prehransko strategijo. Gre za prvo tovrstno občinsko strategijo v Sloveniji, izpostavljena pa je kot zgled tako z vidika participativnega procesa priprave kot z vidika predvidenih ukrepov, ki jih bo občina v naslednjih letih izvedla.
ENERGIJA: pravični prehod je več kot tehnologija
Dandanes so pri iskanju rešitev, s katerimi bi lahko zmanjšali porabo energije v stavbah in omejili izpuste CO2, največkrat v ospredju tehnične ali tehnološke inovacije, medtem ko se uporabnike stavb pri ukrepih le redko upošteva v enakem obsegu. Vendar energijo rabimo in (u)porabljamo ljudje, ne stavbe same po sebi, je izpostavil Domen Bančič, antropolog in raziskovalec z Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani.
Na konferenci je predstavil izkušnje vključevanja energetsko ranljivih v energetske skupnosti, ki poteka v treh večstanovanjskih stavbah v Sloveniji, Italiji in Belgiji v projektu LIFE SOCIALNRG. “Pravičen prehod ne pomeni, da vsem ponudimo možnosti sodelovanja, ampak da ustvarimo pogoje, v katerih lahko sodelujejo tudi tisti, ki tega brez podpore ne morejo,” je strnil ob koncu predstavitve dela na Ravnah na Koroškem, kjer s stanovalci nekdanjega samskega doma razvijajo dobro prakso, kako lahko energetska skupnost nastaja skupaj z energetsko šibkejšimi in ne zgolj zanje.
VODA: skupna skrb za reke
Letošnja suša je ponovno izpostavila velik pomen ustreznega upravljanja z vodami. Za povečanje odpornosti na vse pogostejše vročinske valove bomo morali v prihodnje obnoviti rečne ekosisteme in zagotoviti razlivne površine. Pri tem je pomembno vprašanje, kako vodo zadržati v bujnejši vegetaciji z aktivnim vključevanjem ljudi, ki ob rekah živijo?
Odgovor se skriva v vključevanju ljudi v njihovo skrbništvo. Dr. Urška Koce iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je predstavila, kako k soustvarjalnemu skrbništvu pristopajo na primeru reke Pšate. V okviru iniciative Življenje rekam (Life2rivers) so izvedli več delavnic, prek katerih so okoliški prebivalci delili svoje izkušnje, opažanja in predloge za prihodnost reke Pšate ter prostora ob njej. Prav tako njihove težave, predloge in druge relevantne informacije sproti sprejemajo in spremljajo prek interaktivnega zemljevida.
Za zgled na področju upravljanja voda smo pogledali tudi čez mejo (video). Romain Bellier, vodja projektov za obnovo rek in zmanjševanje poplavne ogroženosti v francoskem Regionalnem naravnem parku Zgornja Jura, je povedal, da se pri svojem delu zaveda pomena vključevanja lokalnih skupnosti v proces priprave ukrepov – povezuje odločevalce, prebivalce, uporabnike voda in pogosto tudi zelo nasprotujoče si deležnike na celotnem območju. Povedal je, da so lahko ti procesi počasni in naporni, a hkrati bistveni, da v nadaljevanju ne prihaja do težav. Demokratično soupravljanje po njegovih besedah tako potrebuje svoj čas in sredstva, a na koncu zagotavlja večjo verjetnost, da bodo prebivalci strokovne rešitve sprejeli in sčasoma spoznali, da so bili predlagani ukrepi res ustrezni – za okolje in skupnost.
Dodatna gradiva in predstavitve s konference
- Jonas Sonnenschein, Umanotera: uvodni nagovor (ppt)
- Matic Primc, Iniciativa mestni zbor: Participacija v praksi: kako so občani dosegli okoljske premike v Mariboru (ppt)
- Maja Cimerman, Danes je nov dan: Participativni proračun: dobro za ljudi, a tudi za okolje? (ppt)
- Alice Carradori, Qualità & Servizi: Zdrava in trajnostna prehrana za mlade: kako so povezali občine, šole in pridelovalce v Toskani
- Saša Kralj, Umanotera: Participacija deležnikov pri pripravi trajnostne prehranske strategije Kranja (ppt)
- Domen Bančič, IRI UL: Vključevanje ranljivih družbenih skupin v lokalne energetske projekte – od ideje do prakse (ppt)
- Urška Koce, DOPPS: Vključevanje javnosti v proces soustvarjalnega skrbništva rek – primer Pšate (ppt)
- Romain Bellier, Regionalni naravni park Zgornja Jura: Sistemski pristop k lokalnemu upravljanju rek v Franciji (video)
- Posnetki bodo kmalu objavljeni na Dovolj za vse Youtube kanalu.
- Fotografije s konference so na voljo tukaj.
- Priročnik za izvajanje skupnostnih projektov in ostale priročnike za izvajanje skupnostnih projektov najdete med gradivi.
- Dobre skupnostne prakse na različnih področjih lahko najdete na skupnem zemljevidu Slovenije.
Konferenco sta organizirala Umanotera in Focus v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
