Na zemljevidu že 80 dobrih praks
Pomemben del spletne platforme Dovolj za vse je zemljevid dobrih praks trajnostnega upravljanja z viri skupnosti, na katerem je vpisanih že 80 dobrih praks iz vse Slovenije! Le-te ponujajo obilico navdiha za povezovanje in delovanje v smeri koristi za celotno skupnost, ne le za posameznike. Številne smo posodobili, med zadnjimi pa smo dodali: Izposojevalnico stvari v Logatcu, knjižnico semen Nova Gorica, Skupnostni vrt v Celju, Center mobilnosti Maribor, trajnostni sadovnjak na Sončnem griču, partnersko kmetijstvo na ekološki biodinamični kmetiji Zlate misli…
Koristi za okolje, lokalno gospodarstvo in okolje
Gre za dobre prakse skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri, ki so zrasle iz skupnosti ali ob pomembnem sodelovanju oz. vključevanju prebivalcev in drugih deležnikov v lokalnem okolju (princip “od spodaj navzgor”), ki jih tudi izvajajo oziroma upravljajo. Dobre prakse so aktivne na področjih trajnostnega urejanja prostora, trajnostne mobilnosti, samooskrbe s hrano in ekološkega kmetijstva, lokalnega krožnega gospodarstva in trajnostne potrošnje, učinkovite rabe energije in oskrbe z energijo iz lokalnih obnovljivih virov ter participativnega upravljanja.
Skupnostni projekti prinašajo številne koristi tako za posameznike kot za širšo in ožjo lokalno skupnost. Družbene, gospodarske in okoljske koristi pobud denimo identificira študija “Podnebne pobude, ki jih vodijo skupnosti”, ki analizira 19 dobrih praks iz tujine in Slovenije – energetske zadruge, souporaba avtomobilov, Repair Cafe, plavajoča soseska, šolske ulice… O potencialu skupnostnih projektov pri naslavljanju sodobnih izzivov pa priča tudi 12 domačih in tujih primerov, ki so vključeni v Katalog dobrih praks.
Tudi neaktivne prakse so pomembne
Zemljevid dobrih praks na platformi Dovolj za vse ni namenjen le informiranju, temveč tudi povezovanju akterjev in medsebojnemu prenosu izkušenj z izvajanjem konkretnih projektov. Vsaka praksa, ki je objavljena na zemljevidu, poleg kratkega opisa vsebuje tudi kontaktne informacije o nosilcu dobre prakse in spletne povezave na mesta z dodatnimi informacijami. S tem zainteresiranim omogoča vzpostavitev stika z izvajalci prakse in izmenjavo informacij o praksi sami.
S tem namenom so na zemljevidu ohranjene tudi nekatere dobre prakse, ki niso več aktivne – Menjalni krog Zasavje, alternativna veleblagovnica Smetka… Kljub temu, da se je njihova zgodba končala, so pobudniki pridobili zelo dragocene izkušnje, ki so jih večinoma pripravljeni deliti in ki so lahko zelo v pomoč pobudnikom podobnih skupnostnih projektov.
Neuspehi so pri skupnostih projektih žal pogosti, saj z inovativnimi rešitvami orjejo ledino in kot prvi naslavljajo izzive na tovrsten način. Tudi zato se v večini primerov skupnostni projekti v praksi uresničujejo zelo počasi, pobudniki si želijo strokovne podpore, zelo pa so dobrodošle tudi informacije in nasveti iz prve roke.
