Kako v Sloveniji vzpostaviti stanovanjsko zadrugo
Izšel je nov priročnik za pobudnike in izvajalce skupnostnih projektov, ki vsebuje napotke, kako v Sloveniji vzpostaviti stanovanjsko zadrugo.
Z namenom podpreti pobudnike stanovanjskih zadrug sta Umanotera in društvo Focus v okviru projekta Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ob sodelovanju Mreže za prostor in stanovanjske zadruge Zadrugator pripravila priročnik za vzpostavitev stanovanjske zadruge. Pri stanovanjski zadrugi gre za skupinsko zagotavljanje kakovostnih stanovanjskih enot, zadruge pa hkrati sledijo idejam medgeneracijske solidarnosti in trajnostne porabe virov s spodbujanjem trajnostne gradnje ter ekonomije souporabe in sobivanja.
O stanovanjski zadrugi govorimo, ko se posamezniki združijo v zadrugo z namenom, da skupaj rešijo svoje individualne stanovanjske probleme. Stanovanjske zadruge omogočajo združitev moči, znanj in finančnih sredstev posameznikov s sposobnostjo države in občin za financiranje in zagotavljanje javnega interesa na področju oskrbe s stanovanji. Na ta način prispevajo k večanju fonda dostopnih in kakovostnih stanovanj. Obenem lahko stanovanjske zadruge izboljšajo kakovost bivanja svojih članov: zaradi participacije slednjih pri načrtovanju in vodenju stanovanjskega objekta stanovanjski prostori bolje odgovarjajo na potrebe stanovalcev, saj so upoštevane potrebe po skupnih prostorih in vzpostavljeni pogoji za skupne aktivnosti stanovalcev zgradbe. Zadružna skupnost lahko stanovalcem tudi bistveno olajša vsakdanje življenje (npr. pomoč pri varstvu otrok, pomoč starejšim, določena finančna pomoč pri izgubi rednega prihodka).
Priročnik gradi na ideji najemniške stanovanjske zadruge z nedeljivim premoženjem. Lastnik stanovanjskega objekta v tem modelu je zadruga, v katero so združeni posamezniki, ki enakopravno soodločajo o vseh vidikih priprave projekta in upravljanja stanovanjske zadruge. Taka oblika upravljanja lahko prispeva tudi k dvigu blaginje lokalnega prebivalstva, saj je naloga vsake zadruge, poleg skrbi za svoje člane, tudi skrb za širšo lokalno skupnost in naslavljanje njenih potreb. Model stanovanjske zadruge, ki je orisan v priročniku, je povzet po modelu ljubljanske stanovanjske zadruge Zadrugator. Ta se je zgledovala po stanovanjskih zadrugah, ki uspešno delujejo v švicarskem mestu Zürich, ter njihov model prilagodila slovenskemu kontekstu.
Priročnik se je pridružil že obstoječim priročnikom za postavitev skupnostne sončne elektrarne, organizacijo spremljane poti v šolo (pešbus in bicivlak), ureditev skupnostnega prostora v soseski, vzpostavitev zadružnega razpršenega hotelain ureditev skupnostnega vrta. Vse priročnike na specifičnih področjih spremlja splošni priročnik z navodili za izvajanje skupnostnih projektov neodvisno od njihove specifične vsebine.
