O projektu

Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri 3.0

S projektom želimo seznaniti, usposobiti in opolnomočiti lokalne skupnosti za trajnostno upravljanje z življenjskimi viri v svojem okolju in s tem podpreti oz. pospešiti prehod v nizkoogljično, snovno učinkovito, trajnostno družbo.

Izvedli oz. pripravili bomo:

  • 3 terenske oglede dobrih praks s tematskimi posveti za občine, organizacije, podjetja in civilne iniciative, ki so aktivne v lokalni skupnosti (maj – november 2018);
  • 4 e-novičnike z aktualnimi vsebinami o SUŽV v Sloveniji in v mednarodnem prostoru (maj – november 2018);
  • skupnostno upravljanje z življenjskimi viri v pilotni občini – občina Žalec (april 2018 – januar 2019)
  • identificiranje novih dobrih praks v Sloveniji ter predstavitev na skupnem zemljevidu na DovoljZaVse.si (april 2018 – januar 2019);
  • priročnik za izvajanje projektov skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri na konkretnem področju (junij – december 2018);
  • vsaj 3 priporočila za izboljšanje sistemskega okolja (oktober – december 2018);
  • nacionalno konferenco – srečanje aktivnih predstavnikov lokalnih skupnosti z delavnico za krepitev t.i. community managerjev (november 2018).

S projektom naslavljamo (1) ključne deležnike skupnostnega upravljanja (občine, zadruge, podjetja, kmetije, civilne iniciative in lokalne pobude, nevladne organizacije), (2) organizacije in posameznike, ki lahko skupnostne projekte podpirajo (javni zavodi, strokovne inštitucije, gospodarski subjekti) ter (3) medije, ki so pomembni za informiranje širše javnosti.

Aktualni projekt je nadaljevanje in nadgradnja istoimenskega projekta, ki smo ga v prejšnjih letih izvajale organizacije Umanotera, Focus, PIC in IPoP. Naslanja se na ustvarjena gradiva, izkušnje, povezave ter zaznane potrebe deležnikov skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri.

Pripravljena so uporabna gradiva:

OZADJE

Življenjski viri in razvojne priložnosti

Slovenija je bogato obdarjena z nizkoogljičnimi in trajnostnimi življenjskimi viri: gozdovi, vodnimi viri, obnovljivimi viri energije (OVE), rodovitno prstjo, raznolikimi naravnimi pokrajinami in biotsko raznovrstnostjo. Veliko priložnosti za prehod v nizkoogljično in trajnostno družbo izhaja tudi iz trajnostne rabe prostora in učinkovitejše rabe energije (URE). Slovenija pa je tudi nadpovprečno podnebno ranljiva. Zaradi svojih geografskih značilnosti se segreva še hitreje od svetovnega povprečja. Prispevanje k zavarovanju globalnega podnebja pred nedopustno nevarnim segrevanjem nad 2 °C in učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe sta ključna dejavnika dolgoročne blaginje prebivalcev Slovenije, pa tudi odgovornost do narave in prihodnjih generacij.

Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri – sinergijsko gonilo prehoda v nizkoogljično družbo

Podnebna kriza je tako velik izziv, da moramo v okviru svojih odgovornosti, zmožnosti in pristojnosti takoj začeti ukrepati prav vsi. Lokalne skupnosti so življenjsko zainteresirane za trajnostno upravljanje z življenjskimi viri v svojem okolju. So najbolj naraven skrbnik in varuh ohranjanja količine in kakovosti virov, saj ti predstavljajo osnovo za njihov blaginjo in lahko poženejo pozitivno povratno zanko razvoja (vse bolj trajnostno upravljanje z viri prinaša vedno več razvojnih priložnosti). Prehod v nizkoogljično družbo lahko v Sloveniji zaradi strateškega sonaravnega kapitala poteka na družbeno in gospodarsko vzdržen način in kot eden od vidikov celovitega prehoda v trajnostno družbo – v postopno doseganje ravnotežja med gospodarstvom, družbo in okoljem, kratkoročno pa je to zanesljiva pot iz krize.

PARTNERJI

TRAJANJE: Projekt traja od 10. aprila 2018 do 31. januarja 2019.

KONTAKT: Gaja Brecelj, vodja projekta, gaja@umanotera.org.

www.facebook.com/Dovoljzavse

 

 


 

Želite dodati svojo prakso?

Vnos prakse