• Domov
    • Trajnostno upravljanje
      • Predstavitev koncepta
      • Prednosti za lokalne skupnosti
      • Izkušnje akterjev
    • Projekti, ideje in viri
      • Prakse
      • Novice in dogodki
      • Publikacije in gradiva
      • Videi
    • Podpora vašemu projektu
      • Kako začeti
      • Naše storitve
      • Kontaktiraj nas
      • Naroči se na e-novice
    • Domov
    • Trajnostno upravljanje
      • Predstavitev koncepta
      • Prednosti za lokalne skupnosti
      • Izkušnje akterjev
    • Projekti, ideje in viri
      • Prakse
      • Novice in dogodki
      • Publikacije in gradiva
      • Videi
    • Podpora vašemu projektu
      • Kako začeti
      • Naše storitve
      • Kontaktiraj nas
      • Naroči se na e-novice
      • Domov
      • Trajnostno upravljanje
        • Predstavitev koncepta
        • Prednosti za lokalne skupnosti
        • Izkušnje akterjev
      • Projekti, ideje in viri
        • Prakse
        • Novice in dogodki
        • Publikacije in gradiva
        • Videi
      • Podpora vašemu projektu
        • Kako začeti
        • Naše storitve
        • Kontaktiraj nas
        • Naroči se na e-novice

        Raztlakovanje: zamenjava asfalta z živo naravo

        Objavil Darja Valenčič dne 6. junija, 2025
        kategorije
        • Novice
        značke
        Luka Vidic, arhiv Pazi!park.

        Kaj je raztlakovanje?

        Raztlakovanje (ang. depaving) lahko opredelimo kot odstranjevanje neprepustnih površin, kot sta asfalt in beton, z namenom vzpostavitve zelenih ali vodoprepustnih rešitev.

        S prekomernim tlakovanjem tal za parkirišča, ceste in dvorišča tla izgubijo sposobnost zadrževanja vode, zmanjšuje se vsebnost organskih snovi in s tem rodovitnost, uničuje se habitat za številne organizme, zmanjša se ponikanje vode in poveča tveganje za poplave.

        Asfaltiranje in betoniranje, ki sta postala sinonim za napredek, sta v resnici škodljivi praksi. Nepregledne površine neprepustnih materialov zadržujejo toploto, s čimer spodbujajo pojav toplotnih otokov v mestih in pospešujejo podnebne spremembe. Poleg tega dajejo prednost avtomobilskemu prometu in širjenju infrastrukture na račun zdravja ljudi in okoljske odpornosti. Gre za nadomeščanje žive narave z mrtvimi površinami.

        Z odpečatenjem oziroma raztlakovanjem – odstranitvijo nepotrebnih asfaltiranih ali betoniranih površin – omogočimo prsti, da ponovno zadiha in postane živo okolje, ki podpira rastline, zadržuje ogljik in pomaga blažiti podnebne spremembe. Raztlakovanje ni le okoljski ukrep, temveč dejanje pravičnosti in obnove: vrača naravo v urbana okolja, zmanjšuje tveganja zaradi vročine in poplav, izboljšuje kakovost bivanja ter vrača prostor od avtomobilov nazaj k ljudem.

         

        PRIMER UrbanOaza: zelene površine in sonaravne rešitve za prilagajanje na podnebne spremembe

        Lokacija: OŠ Prežihovega Voranca, Ljubljana

        Izvedba: Kulturo okoljsko društvo PAZI!PARK

        Čas izvedbe:  junij 2024 – maj 2025

        Projekt sta sofinancirala Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo .

        Luka Vidic, arhiv Pazi!park.

        Projekt UrbanOaza je konkreten primer, kako lahko s premišljenimi posegi v šolski prostor neposredno prispevamo k izboljšanju bivalnih pogojev, blaženju podnebnih sprememb in oblikovanju trajnostne družbe. Na dvorišču Osnovne šole Prežihovega Voranca je Kulturno okoljsko društvo PAZI!PARK skupaj z otroki, učitelji in lokalnimi deležniki preuredilo del nekdanjega parkirišča v zeleno, zračno in življenju prijazno oazo – prostor za igro, učenje in stik z naravo.

        Krajinski arhitekti iz PAZI!PARK izpostavljajo, da v mestih, kjer prevladujejo neprepustne, tlakovane površine, postajajo šolska dvorišča ena redkih priložnosti za celostne, sonaravne prostorske posege. Z raztlakovanjem in ozelenitvijo ustvarjamo prijetnejšo mikroklimo, omogočamo boljše zadrževanje padavinske vode in vračamo talnim površinam njihove osnovne funkcije. Ter dodajajo: “A UrbanOaza ni le okoljski ukrep – je tudi prostor vzgoje in odnosa do okolja. Otroci, ki vsak dan vstopajo v takšen prostor, se z njim povezujejo: sodelujejo pri sajenju in skrbi za rastline, opazujejo spremembe ter s tem razvijajo odgovornost do živega sveta okoli sebe.”

        Šolski prostori kot priložnost za doseganje podnebnih ciljev 

        UrbanOaza je primer, kako lahko šolski prostor postane poligon za preizkušanje konkretnih rešitev: za zmanjševanje učinkov mestnega toplotnega otoka, za povečevanje biotske raznovrstnosti, za sodelovanje različnih generacij in za vzgojo trajnostno naravnanih skupnosti. Šolski prostori so pogosto spregledana, a izjemno dragocena priložnost za uresničevanje okoljskih ciljev – tam neposredno vplivamo na tla, ozelenitev in hlajenje, hkrati pa vzgajamo trajnostno naravnane generacije, ki bodo oblikovale prihodnost.

        Projekt UrbanOaza so v PAZI!PARK izvedli v sodelovanju z OŠ Prežihovega Voranca, lokalnimi deležniki in otroki, ki so postali soustvarjalci novega prostora. Gre za prenovo, ki ni le fizična, temveč kulturna, vzgojna in simbolna – in ki jo je mogoče prenesti tudi drugod.

        VEČ INFORMACIJ IN FOTOGRAFIJ: https://www.pazipark.si/portfolio/urbanoaza/ 

        FOTOGRAFIJE Luka Vidic, arhiv Pazi!park.

         

        Luka Vidic, arhiv Pazi!park.

        Deli s prijatelji

        Podobni prispevki

        sončna elektrarna sončna šola hrastnik
        16. julija, 2025

        Skupnostni energetski projekti: kako pridobiti finančno podporo?


        Preberi več
        ig
        27. junija, 2025

        Sončni Ig z dvema zadružnima sončnima elektrarnama


        Preberi več
        10. konferenca dovolj za vse
        10. aprila, 2025

        Podnebno odgovorne in odporne skupnosti


        Preberi več

        Platforma Dovolj za vse – Trajnostno upravljanje z viri skupnosti

        E: [email protected]

        O NAS O PROJEKTU DOVOLJ ZA VSE PRAVNO OBVESTILO


        Platforma Dovolj za vse je v obdobju 2019 – 2026 del projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) in je sofinancirana s sredstvi evropskega programa LIFE ter Sklada za podnebne spremembe.

         

        © Dovolj za vse, 2020Oblikovanje: Sonia Pust, Iz PrincipaIzdelava spletne strani: Beglobal