Načela ustvarjalne skupnosti v praksi

Čedalje večjo prepoznavnost koristi, ki jih prinašajo skupnostni projekti, je s svojo udeležbo na 3. nacionalni konferenci o skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri potrdilo 90 udeležencev – predstavnikov občin, razvojnih agencij, civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, izobraževalnih ustanov, podjetij in državne uprave.

Ljubljana, 14. 11. 2018 – Navdihujoč dan v družbi drugih zainteresiranih za skupnostne projekte, prostor za vzpostavljanje partnerstev in preverjanje projektnih idej, priložnost za spoznavanje, kako je nekaterim že uspelo skupnostno financirati projekt, vzpostaviti stanovanjsko zadrugo, ali s skupnostno elektrarno ohraniti življenje v podeželski skupnosti – vse to je udeležencem ponudila današnja konferenca z naslovom Načela ustvarjalne skupnosti v praksi, ki sta jo organizirala Umanotera in Društvo Focus. Udeleženci konference so iz prve roke spoznali skupnostne energetske projekte hrvaške Zelene energetske zadruge, vzpostavljanje stanovanjske skupnosti v Ljubljani pod okriljem Stanovanjske zadruge Zadrugator in kako je Razvojna zadruga Soča – Trenta s skupnostno elektrarno prispevala h kakovosti bivanja in ohranitvi vitalnosti podeželske lokalne skupnosti. Spremljajoča delavnica je bila namenjena krepitvi veščin koordinatorjev skupnostnih projektov.

Direktorica Umanotere in vodja projekta Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri Gaja Brecelj, ki je konferenco otvorila, je lokalne skupnostne prakse opisala kot družbeno podrast, ki naslavlja ekonomske, okoljske in družbene probleme ter tudi prevprašuje obstoječ ekonomski in politični sistem: »Kljub temu, da se mnogim zdijo nevidne ali postranske, po celem svetu uvajajo družbene spremembe v soseskah, mestih in na podeželju. In namesto, da bi skupnosti čakale na spremembe sistemov, ustvarjajo nove načine delovanja, razmišljanja in organiziranja ter temeljijo na ekoloških in človeških vrednotah.«

Tudi osrednji predavatelj, praktik in raziskovalec skupnostne ekonomije in družbe v P2P Foundation Michel Bauwens, je govoril o eksponentni rasti skupnostnega načina delovanja in razmišljanja (angl. cooperativism), ki se dogaja vsepovsod po svetu. Čeprav k temu veliko pripomorejo digitalne tehnologije ter sodobne tehnike in orodja (wiki, blockchain, platforme za množično financiranje, odprtokodna programska oprema ipd.), je poudaril: »Ni treba čakati na nove tehnološke preboje. Za skupnostno delovanje imamo vse, kar potrebujemo. Pomembna je sodelovalna kultura lokalne skupnosti in usposobljenost njenih članov.« Pri tem je kot ključen dejavnik uspeha poudaril sodelovanje z lokalno oblastjo, ki skupnostnim praksam lahko ponudi varnost in podporo pri upravljanju s skupnimi dobrinami v javno dobro za trajnostno ekološko in družbeno transformacijo na lokalni in globalni ravni.

Predstavniki treh zadrug so podelili izkušnje na področjih skupnostnega financiranja projektov obnovljive energije, vzpostavitve stanovanjske zadruge in zagotavljanja kakovosti bivanja v podeželski skupnosti. Pri tem sta Ivan Zoković iz Zelene energetske zadruge in Maša Hawlina iz Stanovanjske zadruge Zadrugator govorila o oranju ledine: obe zadrugi namreč izvajata pilotne projekte in ob tem gladita zakonodajne prepreke in pripravljata navodila, tako da tistim, ki se bodo lotevali skupnostnih energetskih projektov ali vzpostavitve stanovanjske skupnosti, ne bo treba odkrivati tople vode.

Marko Pretner iz Razvojne zadruge Soča – Trenta pa je ob pripovedovanju njihove zdaj že 25-letne zgodbe opozoril na vlogo, ki jo je odigralo informacijsko središče TNP v Trenti. Ker so želeli biti energetsko neodvisni in se oskrbovati z lokalno hidroenergijo, vendar se sami s tem niso mogli ukvarjati, so spodbudili ustanovitev zadruge. »Iskali so rešitve in niso obupali samo zato, ker so naleteli na zakonodajno oviro.« Poleg male hidroelektrarne, ki dolini prinaša zaslužek od prodaje elektrike, ima zadruga zdaj že 2 trgovini in 3 potujoče prodajalne, ki oskrbujejo domačine in omogočajo turizem. Lokalni produkti imajo v njih prednost, tako da se v skupnosti razvija malo gospodarstvo in sonaravno kmetijstvo. Marko Pretner je zaključil: »Vse, kar je proizvedeno v dolini, se odlično prodaja.«

Trajnostne skupnostne prakse so tudi v Sloveniji vedno bolj prisotne. Na skupnem zemljevidu na spletni strani www.DovoljZaVse.si jih je predstavljenih že petdeset. Številne lokalne skupnosti so že prešle od zavedanja k ukrepanju.

***

Predstavitve s konference:
– Michel Bauwens, P2P Foundation: Prihodnost ustvarjalnih skupnosti, ki temeljijo na skupnih dobrinah (ppt, v angleščini)(zvočni posnetek predavanja)
– Ivan Zoković, Zelena energetska zadruga: Energija v rokah prebivalcev (ppt, v angleščini)
(zvočni posnetek predavanja)
– Maša Hawlina, Stanovanjska zadruga Zadrugator: Dostojna in dostopna stanovanja za vse (ppt) (zvočni posnetek predavanja)
– Marko Pretner, Razvojna zadruga Soča-Trenta: Obnovljiva energija za ohranitev živosti podeželja (ppt) (zvočni posnetek predavanja)


Pobude udeležencev
: pdf dokument

Poročilo delavnice za koordinatorje skupnostnih projektov: pdf dokument

Fotografije z dogodka:

Načela ustvarjalne skupnosti v praksi

Želite dodati svojo prakso?

Vnos prakse