Dobra praksa iz tujine: primer belgijskega prehranskega pasu

Na 8. Dovolj za vse konferenci trajnostnega upravljanja z viri skupnosti smo del pozornosti namenili tudi dobrim praksam trajnostne oskrbe s hrano, med tujimi smo tokrat izbrali primer belgijskega prehranskega pasu. Čeprav so tudi v Belgiji priča izginjanju lokalnih kmetij ter s tem povezano izgubo regionalne prehranske suverenosti, v valonski regiji dokazujejo, da se je tem trendom moč zoperstaviti.

Organizacija Prehranski pas regije in mesta Liege (Liege Food belt / Ceinture Aliment-Terre Liegeoise) je nastala pred 10 leti na pobudo nekaj posameznikov, ki so kot ključne člene v lokalni prehranski verigi prepoznali novonastale lokalne zadruge ter njihov trud za pravičen in ekološki prehranski sistem. V samo nekaj letih pa je nato tranzicijska državljanska iniciativa pridobila naklonjenost mestnih oblasti in je prerasla v močno, s strani občin in regije podprto gibanje za podnebju prijaznejšo oskrbo s hrano. Zelo pomembna pa je zanje ozaveščenost in vključenost lokalnega prebivalstva, zato so aktivni tudi na tem področju.

100-odstotno trajnostni obroki v šolah in menzah

Christian Jonet v spodnjem videu pojasnjuje, da so pri preoblikovanju lokalnega prehranskega sistema uporabili več strategij, ki skupaj tvorijo sistemsko strategijo. Ta je sestavljena iz zmanjševanja odpadne hrane, povečevanja deleža lokalne in ekološke hrane v javnih zavodih, ustanavljanja zadrug ter usposabljanja kuharjev in strežnega osebja.

Pri doseganju pravičnejšega in ekološkega prehranskega sistema je še posebej pomembna vloga občin, »ki lahko marsikaj naredijo tudi na področju javnih naročil, ko kupujejo hrano za svoje menze ali bolnišnice.« Potem ko so v organizaciji Prehranski pas regije in mesta Liege odprli razpravo o tem, da obroki v polah in vrtcih niso dovolj kakovostni, je to vodilo do tega, da so mestne oblasti spoznale, da lahko nekaj naredijo in so spremenile postopke javnega naročanja. V primeru Liegea so občine preoblikovale ponudbo hrane v menzah ter pomagale pri vzpostavitvi nove infrastrukture za logistiko in predelavo hrane, tako da imajo lahko sedaj večji vpliv. Že zdaj vsa javna naročila gredo lokalnim ekološkim proizvajalcem, načrtujejo pa, da bodo do konca leta 2024 obroki v šolah in menzah (okoli 3.500 obrokov) v Liegeu 100-odstotno trajnostni (v največji možni meri ekološki, lokalni in sezonski).

Z načrtovanjem do manj odpadne hrane in prihrankov

Pri razvijanju partnerstev ter vzpostavljanju je pomemben vidik tudi načrtovanje – v regiji »s pridelovalci že zdaj sodelujemo pri načrtovanju, kako bodo zadovoljili naraščajoče potrebe po [lokalni ekološki] zelenjavi. To torej načrtujemo dve leti vnaprej, da zagotovimo, da ne bomo soočeni s primanjkljajem teh pridelkov.« Načrtovanje se je izkazalo kot ključno tudi pri zmanjševanju odpadne hrane. Spremenili so sistem naročanja obrokov v šolah (zdaj potrebno naročiti 10 dni vnaprej) ter bistveno zmanjšali odpadno hrano. S tem ustvarjene prihranke vložijo v večjo kakovost hrane ter v boljše razmerje med rastlinskim in živalskim delom obroka, kar je boljše tako s finančnega kot z zdravstvenega in okoljskega vidika.

Za preoblikovanje lokalnega prehranskega sistema so kot obliko participativne demokracije s 24 občinami okoli mesta Liege oblikovali tudi Svet za prehrano, v katerem sodelujejo predstavniki občin, zadrug, pridelovalcev, predelovalcev, distiributerjev, univerze, nevladnih organizacij…