Pravni kotiček: Vzpostavljanje sistemske podpore stanovanjskim zadrugam v Sloveniji
Stanovanjske kooperative (zadruge) so v večini držav članic EU nosilke zadružne stanovanjske oskrbe in za javnimi stanovanjskimi skladi glavne ponudnice neprofitnih najemnih stanovanj, teh pa v Sloveniji najbolj primanjkuje. Stanovanjska zadruga je neprofitna organizacija, katere namen je zagotavljati stanovanja po najugodnejši ceni za svoje zadružnike. Zadruga je običajno lastnik stavbe, zadružniki pa imajo v najemu stanovanja. Upravljanje temelji na soodločanju, pri čemer ima vsak zadružnik en glas. Stanovanjske zadruge delujejo družbeno odgovorno, praviloma imajo vgrajene vrednote skrbi za okolje in trajnostnega razvoja nasploh.
Na podlagi švicarskega modela stanovanjskih zadrug je v Sloveniji v zadnjih letih nastalo že več zadrug in iniciativ, ki so še v procesu vzpostavljanja delujoče stanovanjske zadruge, uspele pa so pridobiti podporo Ministrstva za okolje in prostor. To je v Nacionalni stanovanjski program do leta 2025 uvrstilo tudi spodbujanje stanovanjskih zadrug kot alternativnih oblik bivanja, kar je pomembno predvsem za mlade. Za zagon tovrstnega pilotnega projekta je medresorska delovna skupina pri Ministrstvu za okolje in prostor, v kateri sta sodelovala tudi dva predstavnika nevladnih organizacij (Mreže za prostor in zadruge Zadrugator), v letu 2017 pripravila načrt pilotne stanovanjske zadruge (objava novice), ki naj bi ga izvedla Stanovanjski sklad RS in Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, skupaj z izbrano stanovanjsko zadrugo.
Načrtom, ki jih je zastavil Nacionalni stanovanjski program, bo moral z zakonsko podporo slediti tudi novi Stanovanjski zakon, ki ga pripravlja Ministrstvo za okolje in prostor. Medtem ko stanovanjskih zadrug kot takih ni potrebno posebej urejati, saj zanje že velja Zakon o zadrugah, pa se od novega Stanovanjskega zakona pričakuje, da bo spodbudil sistemsko podporo ter s tem olajšal in omogočil razmah neprofitnih najemov zadružnih stanovanj. Država in lokalne skupnosti morajo večjo sistemsko podporo omogočiti predvsem z naslednjimi ukrepi:
– s spodbujanjem lokalnih skupnosti k ugodni prodaji zemljišč ali vzpostavitvi dolgoročne stavbne pravice stanovanjskih zadrug za gradnjo neprofitnih stanovanj;
– s spremembo sistema izračuna neprofitnih najemnin tako, da bodo slednje določene v višini dejanskih stroškov za vsak stanovanjski objekt posebej (ti morajo kriti financiranje, vzdrževanje, amortizacijo in upravljanje);
– z določitvijo ustreznih skupnih kriterijev za dodeljevanje neprofitnih stanovanj stanovanjskih kooperativ;
– z določitvijo ustreznih finančnih spodbud (npr. jamstev za bančna posojila ali ugodnejših kreditov stanovanjskih skladov) za pridobitev dela finančnih sredstev, ki ga ne morejo kriti hipotekarna bančna posojila.
Novi Stanovanjski zakon se pripravlja na podlagi Osnutka izhodišč za prenovo stanovanjske zakonodaje po posameznih področjih, ki eno izmed poglavij namenja tudi stanovanjskim zadrugam.
