• Domov
    • Trajnostno upravljanje
      • Predstavitev koncepta
      • Prednosti za lokalne skupnosti
      • Izkušnje akterjev
    • Projekti, ideje in viri
      • Prakse
      • Novice in dogodki
      • Publikacije in gradiva
      • Videi
    • Podpora vašemu projektu
      • Kako začeti
      • Naše storitve
      • Kontaktiraj nas
      • Naroči se na e-novice
    • Domov
    • Trajnostno upravljanje
      • Predstavitev koncepta
      • Prednosti za lokalne skupnosti
      • Izkušnje akterjev
    • Projekti, ideje in viri
      • Prakse
      • Novice in dogodki
      • Publikacije in gradiva
      • Videi
    • Podpora vašemu projektu
      • Kako začeti
      • Naše storitve
      • Kontaktiraj nas
      • Naroči se na e-novice
      • Domov
      • Trajnostno upravljanje
        • Predstavitev koncepta
        • Prednosti za lokalne skupnosti
        • Izkušnje akterjev
      • Projekti, ideje in viri
        • Prakse
        • Novice in dogodki
        • Publikacije in gradiva
        • Videi
      • Podpora vašemu projektu
        • Kako začeti
        • Naše storitve
        • Kontaktiraj nas
        • Naroči se na e-novice

        Intervju: Lokalne in regionalne blagovne znamke – spodbuda za dvig inovativnosti, kakovosti in podjetnosti

        Objavil dovoljzavse dne 20. julija, 2018
        kategorije
        • Novice
        značke

        Lokalne in regionalne blagovne znamke so namenjene potrošnikom, da ti na trgu lažje prepoznajo produkte višje kakovosti, ki izvirajo z določenega območja. Njihov pomen raste, saj sta potrošnikom vedno pomembnejša poreklo proizvodov in način njihove pridelave oziroma predelave. Produkti, ki so označeni z zaupanja vrednimi oznakami, dosegajo višje cene, saj jim potrošniki priznavajo stroške zaradi dodatnih zahtev pri pridelavi in predelavi ter pri nadzoru.

        Lokalne in regionalne blagovne znamke delujejo tudi kot spodbuda za ohranjanje dejavnosti ter dvig kakovosti, inovativnosti in podjetnosti lokalnih ponudnikov. Če je več proizvodov prodanih v regiji, se ekonomskim in socialnim koristim takšnih znamk pridružijo tudi okoljske, saj se tako zmanjša transport in tudi količina embalaže.

        Blagovni znamki Dedek Jaka in Babica Jerca – Naravni izdelki iz škofjeloških hribov
        Razvojna agencija Sora je leta 2000 na Uradu RS za intelektualno lastnino registrirala blagovni znamki Dedek Jaka in Babica Jerca – Naravni izdelki iz škofjeloških hribov, ki združujeta ponudbo naravnih pridelkov, visokokakovostnih kulinaričnih izdelkov ter izdelkov domače in umetnostne obrti s škofjeloškega podeželja.

        Ponudbo, ki obsega pekovske izdelke, jajca in rezance, mlečne izdelke, alkoholne pijače, izdelke iz sadja ter gozdnih sadežev oz. plodov, suhomesnate izdelke, izdelke iz zelenjave, medene izdelke, zeliščne čaje in naravno kozmetiko, sveže sadje in zelenjavo, izdelke iz lesa in stekla, volnene izdelke ter ročno klekljano čipko, ustvarja 45 ponudnikov, ki so v trženje pod skupnima blagovnima znamkama vključili več kot 470 izdelkov. Predstavljajo jih na spletni strani in v predstavitveni brošuri.

        Pogovarjali smo se s Kristino Miklavčič, ki na Razvojni agenciji Sora skrbi za razvoj in promocijo blagovnih znamk:

        Zakaj ste se odločili za razvoj blagovnih znamk?
        Več povezanih razvojnih aktivnosti akterjev širšega lokalnega območja je privedlo do tega, da se je vzpostavila ponudba kakovostnih pridelkov in izdelkov, gospodinje na kmetijah so opustile službe v dolini in registrirale dopolnilne dejavnosti. Te razmere so nam bile v spodbudo in izziv, da jih na nek način povežemo, da s tem zagotovimo zadostno ponudbo in razpoznavnost na trgu, da jim na eni strani omogočimo svetovalno-izobraževalno podporo, razvoj enotne celostne podobe, skupen nakup embalaž ter vzpostavitev tržnih poti, na drugi pa skrbimo za dvig in nadzor kakovosti izdelkov.

        Kakšni so bili prvi koraki?
        Izvajali smo različne razvojne programe in projekte, znotraj njih smo vzpostavili delo z interesnimi skupinami, katerih članom smo svetovali glede zagotavljanja pogojev za registracijo, se sestali z inšpektorji, ki so svetovali glede ureditve prostorov, izvedli smo številna izobraževanja, senzorična ocenjevanja izdelkov, skupaj smo razvijali embalaže za izdelke, organizirali prve tržnice. Vzpostavitev znamk je bila financirana iz projekta Phare CBC SLO/A, programa čezmejnega sodelovanja, določene promocijske aktivnosti so bile pokrite tudi s kandidiranjem na razpise Ministrstva za kmetijstvo, več kot 10 let pa razvoj blagovnih znamk podpirajo tudi vse štiri občine na Škofjeloškem.

        Kako izdelke tržite?
        Trženje je v rokah samih ponudnikov, ki so s prodajo zelo zadovoljni. Njihova ponudba ne dohaja povpraševanja, ki iz leta v leto raste. Izdelki se tržijo v lokalnem okolju in tudi širše (Kranj, Ljubljana, Vrhnika, Bled, Cerkno, Idrija …), v trgovinah s specializirano, kakovostno lokalno ponudbo, na tržnicah, prireditvah, v šolah in vrtcih, nekateri tudi v lokalnih gostilnah. Razvojna agencija Sora pa ob koncih let trži ponudbo poslovnih daril, kar predstavlja nekaj izbranih izdelkov blagovnih znamk v darilnih embalažah. Zadnje leto izvajamo tudi CLLD projekt Marejne, znotraj katerega bomo znotraj blagovnih znamk razvili ponudbo turističnih spominkov, ki se bo predstavljala v promocijsko-prodajnih omarah nekaterih lokalnih gostiln.

        Kako po 18 letih ocenjujete uspeh blagovne znamke in kakšne so koristi za lokalno skupnost?
        Uspeh blagovne znamke je v tem, da so si ponudniki ustvarili krog strank, ki jim zaupajo in naročajo vedno več, da se v trgovinah njihovi izdelki uspešno prodajajo, da so napredovali v prave podjetnike in da samozavestno zagovarjajo svoje delo in svoje izdelke. Ponudba izdelkov se po vsakoletni objavi javnega povabila za dodelitve pravice do uporabe blagovnih znamk povečuje, tudi ponudniki želijo, da z aktivnostmi na področju blagovnih znamk nadaljujemo. Obenem priznavajo, da sta blagovni znamki pripomogli, da so se na trgu uspešno uveljavili oz. da jih stranke prepoznavajo ne samo kot ponudnike, ki v večji meri uporabljajo lokalne surovine, temveč tudi kot ponudnike izdelkov, ki gredo skozi določene kontrole. Z lokalno pridelavo, predelavo in potrošnjo znanja in sredstva ostajajo v lokalnem območju, ljudje pa ostajajo povezani, sodelujejo, glede na raznolikost ponudbe in različne prodajne kanale si ne konkurirajo.

        Deli s prijatelji

        Podobni prispevki

        10. konferenca dovolj za vse
        10. aprila, 2025

        Podnebno odgovorne in odporne skupnosti


        Preberi več
        3. aprila, 2025

        Tik pred jubilejno 10. konferenco pogled nazaj


        Preberi več
        23. januarja, 2025

        Pregled leta v obliki e-novičnika


        Preberi več

        Platforma Dovolj za vse – Trajnostno upravljanje z viri skupnosti

        E: [email protected]

        O NAS O PROJEKTU DOVOLJ ZA VSE PRAVNO OBVESTILO


        Platforma Dovolj za vse je v obdobju 2019 – 2026 del projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) in je sofinancirana s sredstvi evropskega programa LIFE ter Sklada za podnebne spremembe.

         

        © Dovolj za vse, 2020Oblikovanje: Sonia Pust, Iz PrincipaIzdelava spletne strani: Beglobal