Lokalne skupnosti so suverene in odgovorne soustvarjalke svoje blaginje

Za ureditev lokalnih zadev skupnega pomena lahko čakamo na druge (državo, trg, zunanje investitorje…). Lahko pa se tudi povežemo in vzamemo stvari v svoje roke. Uspešni primeri skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri kažejo, da na ta način ne samo skupaj oblikujemo svoja življenja in okolja ter dosežemo skupne cilje, ampak se tudi zoperstavimo epidemiji odtujenosti in individualizma ter gradimo trdne in odporne skupnosti.  

Ljubljana, 7.  11.  2017 – »Za blaginjo moramo poskrbeti sami, a skupaj«, so se strinjali udeleženci današnje konference Dovolj za vse – Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ≈ Od besed k dejanjem. Organizirale so jo Umanotera, Društvo Focus in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, namenjena pa je bila spoznavanju uspešnih tujih in domačih dobrih praks ter iskanju načinov za bolj usklajeno, celovito, skupno delovanje. Prepoznavanje pomembnosti skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri je s svojo udeležbo potrdilo več kot 80 udeležencev – predstavnikov občin, civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, izobraževalnih ustanov, podjetij in državne uprave. Udeleženci posveta so iz prve roke spoznali dve navdihujoči tuji praksi – italijanski Razpršeni hotel Borgo Soandri in celovit pristop k uvajanju skupnostnih praks v belgijskem mestu Gent. Da od besed k dejanjem prehajajo tudi slovenske lokalne skupnosti, pa so pokazali predstavljeni projekti spremljana pot v šolo v Novi Gorici, doživljajsko igrišče v Kranju, kolesarska pot v Postojni in skupnostni prostori v kranjskih krajevnih skupnostih.

Direktorica Umanotere Gaja Brecelj, ki je konferenco otvorila, je poudarila, da so »v središču skupnostnih projektov ljudje, ki krepijo družbeno povezanost in na vzdržen in sonaraven način skrbijo za ohranjanje naših življenjskih virov v trajno skupno dobro. Občine, nevladne organizacije in civilne iniciative, zadruge, podjetja, izobraževalci, odločevalci na lokalni in državni ravni – vsak ima svojo vlogo pri tem, kako bomo kot skupnost zagotovili blaginjo za vse in to omogočili tudi zanamcem. Najbolje je seveda, če stopimo skupaj vsi.«

Skupnosti, ki uspešno izvajajo projekte skupnostnega in trajnostnega upravljanja z življenjskimi viri, razvijajo pripadnost, ponos in zaupanje, pridobivajo dragocena znanja in spretnosti ter krepijo medsebojne odnose. Na to je opozoril tudi župan občine Sutrio, Manlio Mattia, ki je predstavil Razpršeni hotel Borgo Soandri. Gre za odličen primer inovacije v turistični ponudbi, ki gradi na spoštovanju lokalne tradicije alpskega območja Karnija v deželi Furlanija-Julijska krajina. Lastniki apartmajev so organizirani v zadrugo, ki upravlja skupno recepcijo, ureja spletno stran, skrbi za trženje turističnih namestitev in organizira prireditve v povezavi z lokalnimi običaji, sezonskimi kmečkimi opravili in prazniki. Tako razpršene turistične namestitve z enotnim nastopom postanejo »hotel«, ki prinaša koristi celotni skupnosti. Turistična dejavnost se je razvila z naložbami lokalnih prebivalcev v lastnih domovih, brez velikih investitorjev. Tako tudi dobiček ostaja v lokalnem okolju in bogati lokalno skupnost. Razpršeni hotel predstavlja do lokalne skupnosti in naravnega okolja nevsiljivo obliko turizma. »Borgo Soandri si prizadeva izboljšati sodelovanje z državami, ki so zainteresirane za model razpršenega hotela in med njimi je tudi Slovenija,« je še poudaril župan Mattia.

»Urbane skupnostne prakse v belgijskem mestu Gent cvetijo«, je povedala Annelore Raman iz oddelka za strategijo, ki je na konferenci predstavila celovit pristop uvajanja skupnostnih praks v mestu Gent. Samo v zadnjem desetletju so jih našteli 500. Med projekti, ki najbolj izstopajo, so stanovanjska zadruga, deljenje avtomobila, začasna raba in oživljanje prostora (na nekdanjih industrijskih območjih), občinski zemljiški sklad, skupnostni vrtovi, lokalna in ekološka hrana za oskrbo šol, skupnostna sončna elektrarna, bivša cerkev, ki so jo v uporabo dobili okoliški prebivalci in bivša stavba knjižnice, ki so jo preuredili v skupnostni prostor.

Trajnostne skupnostne prakse so vedno bolj prisotne tudi v Sloveniji. Na skupnem zemljevidu na spletni strani www.DovoljZaVse.si jih je predstavljenih že več kot štirideset. Številne lokalne skupnosti so že prešle od zavedanja k ukrepanju. Prve korake lokalnih projektov so predstavili Mateja Zoratti iz Mestne občine Nova Gorice s projektom spremljana pot v šolo (pešbus in bicivlak), Gregor Rožanc iz Društva Naturo, ki je predstavil doživljajsko igrišče v Kranju, Dejan Gorenc iz Občine Postojna, ki razvija kolesarsko pot mimo gradov v okolici Postojne ter Renata Dobnikar iz Ljudske univerze Kranj, ki je predstavila, kako oživljajo prostore izbranih krajevnih skupnosti v Kranju, da bi ti zaživeli kot skupnostni prostori.

Na konferenci so bila predstavljena tudi gradiva, ki so jih Umanotera, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Društvo Focus pripravili v okviru projekta Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri z namenom podpreti pobudnike in izvajalce skupnostnih projektov. Nedavno sta izšla priročnika za vzpostavitev zadružnega razpršenega hotela in ureditev skupnostnega vrta. Priročnika sta se pridružila že obstoječim priročnikom za postavitev skupnostne sončne elektrarne, organizacijo spremljane poti v šolo (pešbus in bicivlak) in ureditev skupnostnega prostora v soseski. Vse priročnike na specifičnih področjih spremlja splošni priročnik z navodili za izvajanje skupnostnih projektov neodvisno od njihove specifične vsebine.

——–

• Priročniki za izvajanje skupnostnih projektov so objavljeni na spletnem mestu http://dovoljzavse.si/publikacije-in-gradiva/.
• Skupnostne dobre prakse na skupnem zemljevidu Slovenije: www.dovoljzavse.si.
• Več o konceptu skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri in njegovih večplastnih koristih lahko preberete v vodniku Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri.
• Opisi dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri so na voljo v katalogu dobrih praks

——–
Več informacij: Gaja Brecelj, 01 439 7100, [email protected], www.DovoljZaVse.si.