Lokalne skupnosti v času podnebnih sprememb

Da je ključna vloga lokalnih skupnosti v prehodu v nizkoogljično družbo v Sloveniji prepoznana, je s svojo udeležbo na 4. nacionalni konferenci o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti potrdilo več kot 80 udeležencev – predstavnikov občin, razvojnih agencij, civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, izobraževalnih ustanov, podjetij in državne uprave.

Ljubljana, 17. 10. 2019 – »Blaženje podnebnih sprememb lokalnim skupnostim prinaša mnogotere priložnosti. Zmanjšanje pritiskov na okolje je pomembno, nič manj pa vključenost in povezanost ljudi ter priložnosti za lokalno ekonomijo«, so se strinjali udeleženci današnje konference Dovolj za vse: Lokalne skupnosti v času podnebnih sprememb, ki sta jo organizirala Umanotera in društvo Focus v okviru projekta LIFE CARE4CLIMATE. Udeleženci so spoznali tuje in domače dobre prakse s področij lokalne oskrbe s hrano, lokalne trajnostne mobilnosti in skupnostne oskrbe z obnovljivimi viri energije.

Renata Karba iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, ki je konferenco otvorila, je poudarila: »Zdaj je že gotovo, da bo prihodnost brezogljična. V to so naravnane za nas relevantne politike, v to smer bodo v prihodnjih letih tekli izdatni finančni tokovi. Pri tem so lokalne skupnosti in skupnostne iniciative kot poligon naprednih rešitev zaželeni partner v razvojnih in raziskovalnih projektih in javno-zasebnih partnerstvih. Brez njih tudi država ne more izpolniti zavezujočih ciljev na področju zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, ki se jim je zavezala s podpisom Pariškega sporazuma.«

Robert Hall, ustanovitelj družbenega laboratorija skupnostnih praks Suderbyn na Švedskem in član izvršnega odbora ECOLISE, evropske mreže za skupnostne pobude, je lokalne skupnosti označil za katalizatorje družbene, ekonomske in ekološke transformacije, ki jo v Evropi potrebujemo v luči podnebne in biodiverzitetne krize. »Energija, hrana, mobilnost in sprememba načina potrošnje so štiri področja, na katerih lahko skupnostne prakse največ prispevajo k blaženju podnebnih sprememb«, je poudaril.

Cary Yungmee Hendrickson iz Rimske univerze La Sapienza je predstavila izsledke evropskega raziskovalnega projekta TESS (po slovensko »Na poti v evropsko družbeno trajnost«), kjer so s proučevanjem 62 trajnostnih skupnostnih praks v šestih državah identificirali dejavnike njihovega uspeha. »Skupnostne iniciative potrebujejo odprtost političnih odločevalcev in javnih inštitucij, podporno zakonodajno okolje in tudi vire financiranja,« je izpostavila.

Predstavniki slovenskih dobrih praks so delili izkušnje s področij kratkih oskrbnih verig s hrano, trajnostne mobilnosti v lokalnih skupnostih in oskrbe s sončno energijo:

Arhitektka Leni Pernar, avtorica empirične raziskave o objektih za kratke oskrbne verige s hrano v Mestni občini Ljubljana, je ugotavljala, da je stopnja prehranske samooskrbe v mestu močno odvisna od kakovosti podporne infrastrukture – objektov, v katerih delujejo npr. oskrba z zabojčki, skupnostno naročanje in partnersko kmetovanje. Predlagala je: »Občina lahko z vzpostavitvijo ustreznih prevzemnih mest in logističnega centra ter zelene logistike za razvoz po mestu učinkovito podpre kratke oskrbne verige s hrano in poveča stopnjo lokalne prehranske samooskrbe.«

Aidan Cerar iz Inštituta za politike prostora – IPoP se je osredotočal na ukrepe trajnostne mobilnosti v lokalnih skupnosti ter predstavil primere participativnih procesov priprave in uresničitve lokalne celostne prometne strategije, pri tem pa je poudaril: »Bolje je imeti ljudi za mizo kot čez čas na protestih na ulici.«

Robert Jelenc, direktor GEN-I Sonce, ki je bil investitor prve skupnostne sončne elektrarne za samooskrbo večstanovanjske stavbe v Sloveniji. K projektu, ki predstavlja nov in inovativen poslovni model, je pristopilo vseh 55 stanovalcev stavbe na Jesenicah, sončna elektrarna pa zagotavlja približno polovico potrebne električne energije. Povedal je: »Po sedmih letih, ko bo elektrarna odplačana, bo za stanovalce električna energija, proizvedena iz sončne elektrarne, vsaj še nadaljnjih 23 let, kolikor je življenjska doba sončne elektrarne, brezplačna.«

Gašper Stegnar iz Instituta »Jožef Stefan« – Centra za energetsko učinkovitost, je predstavil spletno platformo Lokalni semafor podnebnih aktivnosti, ki prikazuje aktivnosti slovenskih občin na področju blaženja podnebnih sprememb.

Dobre prakse so jasno pokazale, da blaženje podnebnih sprememb ni samo moralna dolžnost, pač pa je za lokalne skupnosti tudi razvojna priložnost, saj prinaša kakovostno življenjsko okolje, prihranke, priložnosti za lokalno ekonomijo in zelena delovna mesta ter nenazadnje tudi podobo napredne skupnosti.

Trajnostne skupnostne prakse so tudi v Sloveniji vedno bolj prisotne. Na skupnem zemljevidu na spletni platformi www.DovoljZaVse.si jih je predstavljenih že šestdeset. Številne lokalne skupnosti so že prešle od zavedanja k ukrepanju.

***

Več informacij: Gaja Brecelj, 01 439 7100, [email protected], www.facebook.com/Dovoljzavse

Predstavitve s konference:

• Renata Karba, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj (ppt) (video posnetek)
• Robert Hall, ustanovitelj in član družbenega laboratorija skupnostnih praks Suderbyn na Švedskem in član izvršnega odbora ECOLISE, evropske mreže za skupnostne pobude (ppt) (video posnetek)
• Cary Yungmee Hendrickson, Rimska univerza La Sapienza, članica evropskega raziskovalnega projekta TESS (ppt) (video posnetek)
• Leni Pernar, arhitektka in avtorica empirične raziskave o prehranskih objektih kratkih oskrbnih verig v izbrani mestni občini (ppt) (video posnetek)
• Aidan Cerar, IPoP – Inštitut za politike prostora (ppt) (video posnetek)
• Robert Jelenc, direktor GEN-I Sonce (ppt) (video posnetek)
• Gašper Stegnar, Institut »Jožef Stefan« – Center za energetsko učinkovitost (ppt) (video posnetek)

Povzetek delavniškega dela konference: pdf dokument

Galerija fotografij

Konferenco sta organizirala Umanotera in društvo Focus v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstev Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Konferenco je sofinancirala tudi Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.