Nova študija o družbenih, gospodarskih in okoljskih koristih skupnostnih praks (sporočilo za javnost)
Ljubljana, 2. februar 2022 – Skupnosti so lahko del rešitve za prehod v nizkoogljično družbo in pomemben člen pri krepitvi odpornosti na različne krize. Družbene, gospodarske in okoljske koristi skupnostnih praks potrjuje tudi nova študija “Podnebne pobude, ki jih vodijo skupnosti”. Nastala je na pobudo organizacij Focus in Umanotera v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, vključuje predstavitve 19 dobrih praks in izpostavlja priložnosti za Slovenijo.
Razogljičenje na svetovni ravni ni mogoče brez obsežnega gibanja podnebnih pobud, ki jih vodijo skupnosti. Gre za prakse, ki so zrasle po načelu “od spodaj navzgor” z veliko vključenostjo prebivalcev in drugih deležnikov v lokalnem okolju – skupnostni vrtovi, energetske zadruge, souporaba avtomobilov, knjižnice stvari in popravljalnice, plavajoča soseska, šolske ulice… Na prvi pogled lahko deluje, da le malo vplivajo na neposredno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, toda v praksi gradijo pomembno družbeno infrastrukturo za učinkovito spopadanje s podnebnimi spremembami in odpornost nanje.
Pobude, ki jih vodijo skupnosti, lahko prinesejo širše koristi, hkrati pa so veliko bolj dostopne kot številne tehnične rešitve, na katere se vlade pretežno osredotočajo. Za celovitejšo predstavitev pomena tovrstnih pobud je Focus v partnerstvu z Umanotero v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE naročil analizo družbenih, gospodarskih in okoljskih koristi pobud, ki jih vodijo skupnosti. Ta je prosto dostopna v elektronski izdaji na spletni platformi za trajnostno upravljanje z viri skupnosti Dovolj za vse, ki je namenjena promociji in podpori za izvajanje trajnostnih skupnostnih projektov.
Avtorji študije so: Matjaž Gerl (eZavod), Tim Taylor (Korimako) in Ivana Šatrak (KLIK – Križevački laboratorij inovacija za klimu).
Ključni nasvet: “Začnite!”
Cilj študije je motiviranje lokalnih skupnosti v Sloveniji, da stopijo skupaj, se zavzamejo za podnebne pobude v svojih okoljih in naredijo nekaj več za boljšo prihodnost. Gradnja kolektivne ustvarjalnosti in zmogljivosti za hitro in konstruktivno sodelovanje bo ključnega pomena za prihodnje spopadanje z vse večjimi podnebnimi izzivi. In za krepitev odpornosti nanje, kar je v prvi vrsti lokalni izziv.
Poleg družbenih in okoljskih koristi skupnostne pobude ustvarjajo tudi lokalne gospodarske koristi, vključno s prihranki, zaposlitvami, ponovnim vlaganjem v skupnost in udeležbo pri finančnih donosih. Obstaja veliko dobrih primerov, ki to potrjujejo. Študija analizira in za navdih navaja 19 primerov dobrih praks, med njimi dve iz Slovenije – Zadrugo sončnih elektrarn Slovenije in Lesno zadrugo Loški Potok. Za vsakim primerom je edinstvena zgodba, predvsem pa je zanimivo, da jih je veliko začelo skromno, nato pa so pri koristih in učinkih presegli to, kar so pobudniki pričakovali.
Tim Taylor, direktor zavoda Korimako in iniciative Uspešne skupnosti (angl. Thriving Communities initiative), eden izmed avtorjev študije, strne: “Ko se skupina državljanov poveže z namenom razviti skupnostno podnebno pobudo, ki jo resnično potrebujemo, je to nekaj močnega. Naša študija je identificirala številne koristi pristopa od spodaj navzgor in kar nekaj faktorjev uspeha. Upam, da bo slovenskim skupnostim nudila uporabne smernice in navdih za še več takšnega pomembnega dela. Najboljši način učenja je skozi prakso, vsaka skupnost mora najti svojo specifično pot. Torej, če moram izpostaviti en ključni nasvet, bi to bil: izberite izziv, ki vas navdušuje, da bi ga izvedli v sodelovanju s skupnostjo, in – začnite!”
Več prostora in podpore za ideje civilne družbe
Kaj pa lahko Slovenija stori za večjo aktivacijo skupnosti? Predvsem lahko na državni ravni zagotovi večjo podporo z vzpostavitvijo akcijskih inkubatorjev in namenske službe za pobude skupnosti, z razvojem močnejših sistemov za množično vlaganje in z vzpostavitvijo prostora za civilne idejne pobude, ki jih je iz leta v leto več.
Barbara Kvac iz okoljske organizacije Focus komentira: “Pozitivno je, da v okviru naših aktivnosti zaznavamo vse večjo motivacijo lokalnih skupnostih, da ukrepajo. To je dobro izhodišče za širjenje že obstoječih posameznih primerov dobrih praks po državi, pa tudi za generiranje novih vplivnih skupnostnih pobud, ki lahko pomembno prispevajo v mozaik iskanja rešitev za podnebno krizo. V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE zato ozaveščamo, usposabljamo in nudimo podporo – tako skozi program podpore občinam pri izvajanju projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti, kot tudi pri snovanju in izvajanju demonstracijskih projektov.”
Kot področja, znotraj katerih bi večina slovenskih skupnosti lahko razvila odlične nove pobude, študija izpostavlja energijo, hrano, mobilnost in biogospodarstvo.
Študija “Podnebne pobude, ki jih vodijo skupnosti” je nastala po naročilu Focusa v partnerstvu z Umanotero v okviru projekta LIFE IP CARE4 CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Za več informacij se obrnite na [email protected] ali [email protected].
