Po Hrastniku v sončne projekte tudi Občina Ig
Občine so lahko pomemben zgled občanom in občankam s postavitvijo sončnih elektrarn za samooskrbo na svojih objektih. Lani se je v ustanovitev energetske zadruge za izpeljavo skupnostnih energetskih projektov podala Občina Hrastnik, zdaj pa je energetsko zadrugo ustanovila tudi Občina Ig.
Sončni Ig je nova energetska zadruga, ki so jo ustanovili Občina Ig, Osnovna šola Ig in Aleš Tolar kot posameznik. Podporo v procesu in pri izpeljavi prvega projekta ustanoviteljem nudi Focus, društvo za sonaraven razvoj v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE in platforme Dovolj za vse.
Avgusta uradno ustanovljena energetska zadruga bo igrala glavno vlogo pri postavitvi sončnih elektrarn na treh lokacijah v občini Ig. Od tega bosta dve sončni elektrarni vključeni v skupnostno samooskrbo, predvideni odjemalci naj bi bili šola, vrtec, občinska stavba ter sosednji poslovni objekt. Prvi projekt zadruge Sončni Ig bo med drugim pokazal, da tudi če so stavbe pod kulturnovarstveno zaščito, to ni ovira.
Koristi za lokalno skupnost, vključene in okolje
Zadruge so najprimernejše za izvajanje skupnostnih projektov rabe obnovljivih virov, ker so upravljane demokratično po principu en član, en glas ter prek svojega demokratičnega upravljanja zagotavljajo, da se finančne in družbene koristi ohranjajo v lokalnem okolju.
Tako je tudi v Hrastniku lani zaživela Energetska zadruga Zeleni Hrastnik. Ustanovila jo je Občina Hrastnik v sodelovanju s Sončno zadrugo in Focusom. Prvi projekt zadruge je že v teku. Gre za postavitev skupnostne sončne elektrarne s kapaciteto 300 kW na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik. Občina je zagotovila lokacijo, v energetsko skupnost z imenom Sončna šola Hrastnik pa se že pridružujejo odjemalci električne energije, ki so priključeni na isto transformatorsko postajo kot šola.
S proizvajanjem lastne električne energije s pomočjo energije sonca bodo vsi vključeni v skupnost OVE, tako občina in šola kot vključene občanke in občani, prihranili, obenem pa zagotovili koristi za okolje v obliki znižanja emisij CO2.
Potencial izjemen, izkoristek še nizek
Skupnostne sončne elektrarne so eden od najboljših ukrepov za doseganje podnebnih ciljev ter najhitrejša pot za čimprejšnji izkoristek sončnega potenciala v Sloveniji. Po izračunih Instituta Jožefa Stefana bi lahko na obstoječe strehe do leta 2050 postavili sončne elektrarne s proizvodnjo 27 teravatnih ur, kar je skoraj dvakratnik sedanje proizvodnje električne energije v Sloveniji.
Koristi skupnostnih sončnih elektrarn so večja energetska samozadostnost, zmanjšanje negativnega vpliva proizvodnje električne energije na okolje in zdravje ljudi ter spodbujanje lokalnih zelenih delovnih mest. Ključno za takšne projekte je, da imajo koristi tako sodelujoči pri projektu kot tudi sama lokalna skupnost, kjer bo projekt izveden.
V okoljski organizaciji Focus spodbujamo skupnostne energetske projekte v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Takšnih projektov se lahko loti skoraj vsak, tudi če nima strehe za postavitev sončnih panelov, je pa zelo pomembno, da ta neizkoriščen potencial prepoznajo tudi občine. Slednje so lahko pomemben zgled občanom s postavitvijo sončnih elektrarn za samooskrbo na svojih objektih. Upamo, da bo deljenje znanja iz projektov energetskih zadrug v Hrastniku in Igu spodbudilo izvedbo večjega števila podobnih projektov po vsej Sloveniji.
