Podnebno odgovorne in odporne skupnosti
Letošnja jubilejna 10. konferenca Dovolj za vse z naslovom Podnebno odgovorne in odporne skupnosti je bila posvečena dobrim praksam prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb na lokalni ravni. Gre za temo, ki je v luči zaostrovanja podnebne krize in vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov vedno bolj relevantna. Na konferenci so domači in tuji predavatelji predstavili, kako lahko skupnosti na sinergijski način zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, hkrati pa krepijo svojo odpornost na vse nevarnejše posledice podnebnih sprememb.
Uvodoma je direktorica Umanotere Gaja Brecelj izpostavila, da Umanotera in Focus že deset let nudita raznoliko podporo občinam in ostalim akterjem pri izvajanju projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti. V tem procesu smo usposobili več kot 30 koordinatorjev in koordinatork skupnostnih projektov, izvedli več kot 30 participatornih delavnic po Sloveniji ter pripravili 8 priročnikov za izvedbo raznolikih skupnostnih projektov. Prav tako je bila lani na zemljevid dobrih praks trajnostnega upravljanja z viri skupnosti vnesena že 100. skupnostna praksa.
Ob vedno večjem številu izjemno uspešnih skupnostnih praks pa se vrstijo tudi vedno novi izzivi. Kot je poudarila Gaja Brecelj: “Naš družbeni odziv na podnebno krizo mora priti v obliki blaženja podnebnih sprememb, torej vemo, da je potrebno zapreti elektrarne na premog, preiti na trajnostno mobilnost, uvajati trajnostne obnovljive vire energije, preiti na več hrane rastlinskega izvora in varovati gozdove. A ker v preteklosti nismo naredili potrebnih korakov, so posledice podnebnih sprememb že tu, kar pomeni, da se jim moramo znati tudi prilagajati.”
Za hitro in učinkovito blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe so potrebne korenite družbene spremembe. O celostnem naslavljanju družbenih sistemov je predaval dr. Andrew Ringsmuth z raziskovalnega inštituta Complexity Science Hub Univerze v Gradcu. Predstavil je koncept točk družbenega preloma – procese, ko v individualnih in kolektivnih oblikah vedenja nastopijo premiki, ki lahko vodijo k pomembnim sistemskim spremembam; od načina organizacije družbe, vladanja, do sprememb v družbenih normah.
V procesu soočanja s podnebno krizo nam koncept omogoča razumevanje, kako doseči nujno potrebne družbene spremembe. Kot je dr. Ringsmuth opozoril, trenutno namreč nismo na poti v podnebno nevtralnost: “Že od začetka 20. stoletja konstantno povečujemo rabo virov energije – to ni energetski prehod, temveč energetsko kopičenje. Na našo trenutno rabo zgolj dodajamo obnovljive vire energije, morali bi pa hkrati opustiti rabo fosilnih goriv. Če bomo nadaljevali s trenutno porabo energije, lahko do leta 2100 pričakujemo spremembe podnebja, ki bodo povzročile konec civilizacije, kot jo poznamo.”
Poudaril je, da tehnologija sama ne bo vodila do globoke preobrazbe, ki jo današnja družba potrebuje. Nujne so spremembe v življenjskem slogu, zmanjšanje porabe materialnih in energetskih virov ter splošna preusmeritev v odrast, saj nas danes prevladujoča paradigma stalne gospodarske rasti vodi v podnebni zlom.
Dr. Miha Tomšič z Gradbenega inštituta ZRMK je predstavil najnovejšo metodo za ocenjevanje trajnostnosti stavb, ki vključuje tudi njihovo energetsko učinkovitost in odpornost na s spremembami podnebja povezane ekstremne vremenske dogodke. Izpostavil je ključne aspekte prenove in gradnje stavb na način, ki blaži njihov vpliv na okolje, stavbo in uporabnika ščiti pred podnebnimi spremembami, obenem pa uporabniku zagotavlja ugodno, varno in s tem bolj zdravo bivanje.
Kot je povedal: “Nevarnosti pojava ekstremnih vremenskih dogodkov se ne moremo izogniti, lahko pa stavbe načrtujemo tako, da je ob njihovem nastopu škoda za stavbe in njihove uporabnike omejena in žrtve preprečene.” Kot ključni vidik trajnostne gradnje je izpostavil zagotavljanje ugodja in zdravja prebivalcev.
Zala Velkavrh iz urbanističnega studia Prostorož je predavala o urbanističnih in skupnostnih rešitvah v javnem prostoru, ki izboljšujejo odpornost mest in obenem povečujejo kvaliteto življenja v njih. Prostorož dokazuje, da lahko z malimi intervencijami izboljšamo uporabnost in udobje javnih prostorov na načine, ki so koristni za okolje ter fizično in psihično zdravje ljudi.
Na primeru intervencije v zunanjih prostorih Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana – ene najhujših vročih točk v Ljubljani – so to dokazali s postavitvijo klopi, paviljonov in čakalnic na prostem. Infrastruktura, ki omogoča blaženje in umik od vročine, je še posebej potrebna ob vse hujših vročinskih valovih, ki med vsemi ekstremnimi vremenskimi dogodki povzročajo največ žrtev. To potrebo so identificirali z inovativnimi pristopi, ki jim omogočajo, da skozi neposreden stik z uporabniki raziščejo njihove potrebe in želje ter posledično izvajajo prostorske intervencije skladno z dejanskimi potrebami ljudi.
Tilen Praprotnik je predstavil ekosistemski pristop k oskrbi lokalne skupnosti s hrano na ekološki kmetiji Vegerila. Poudaril je ključnost zavedanja, da je kmetijstvo dejavnost, ki – če je intenzivno – degradira naravno okolje. Če je regenerativno, pa lahko stanje okolja izboljšuje, za kar si prizadevajo tudi sami.
Večplastna raznolikost njihove dejavnosti, ki je tudi značilnost ekosistemov, povečuje ne samo produktivnost (na majhni površini namreč pridelajo relativno veliko hrane), ampak povečuje njihovo odpornost na podnebne spremembe. Te raznolikosti se nanašajo na vrste rastlin, rejnih in prostoživečih živali, na načine uporabe tal ter na tržne kanale v lokalnem okolju.
Na konferenci je bilo predstavljenih le nekaj primerov številnih lokalnih skupnostnih praks, ki delujejo kot družbena podrast, ki naslavlja okoljske in družbene probleme, hkrati pa prevprašuje obstoječ ekonomski in politični sistem. Te skupnosti po celem svetu uvajajo družbene spremembe v soseskah, mestih in na podeželju ter ustvarjajo nove načine delovanja, razmišljanja in organiziranja, ki temeljijo na ekoloških in človeških vrednotah.
Kot je uvodoma poudaril dr. Ringsmuth, so ravno takšne lokalne prakse ter ozaveščanje o njih ključen del poti do nujno potrebnega družbenega preloma, ki bi zaustavil uničujoče trende in nas vodil v okoljsko vzdržno, solidarno in demokratično družbo.
Za zamudnike Posnetek celotne konference je na voljo na povezavi tukaj.
- Gaja Brecelj (Umanotera): Skupnostne rešitve v podnebni krizi (ppt)(video),
- Dr. Andrew Ringsmuth (Univerza v Gradcu): Družbeni prelomi za podnebni prehod (ppt)(video),
- Dr. Miha Tomšič (Gradbeni inštitut ZRMK): Energetsko učinkovite in podnebno odporne stavbe (ppt)(video),
- Zala Velkavrh (Prostorož): (Ne)zdravi prostori (ppt)(video),
- Tilen Praprotnik (Ekološka kmetija Vegerila): Ekosistemski pristop k oskrbi s hrano na kmetiji Vegerila (ppt)(video).
