Z vročim kompostom proti podnebni krizi
Prvič v Sloveniji je bilo vroče kompostiranje uspešno uporabljeno za ogrevanje. Pilotni projekt, ki mu je to uspelo, je vodila skupnost na alternativnem produkcijskem prostoru Krater, ki se nahaja pri veliki gradbeni jami za Bežigradom v Ljubljani. Uporaba odvečne toplote iz procesa kompostiranja ima potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri ogrevanju, ki je še vedno v veliki meri odvisno od izgorevanja fosilnih goriv. Demonstracijski projekt je podprla Umanotera z namenom in željo, da bi se dobra praksa razširila drugod po Sloveniji, kar bi pripomoglo k prehodu v trajnostno družbo.
Januarja je bil ob enem od mobilnih laboratorijev na Kraterju nakopan 16m3 velik kup zelenega odreza iz Ljubljane. Znotraj kupa je bilo nameščenih več metrov običajnih cevi za vodo z namenom, da se del toplote, ki nastane kot stranski produkt procesa razgradnje, preko toplotnih izmenjevalnikov prenese v notranjost kontejnerja, ki služi kot mobilni laboratorij in prostor za srečanja. Projekt je bil javnosti predstavljen v četrtek, 30. junija.
Predstavitev na produkcijskem prostoru Krater, 30. junij (vir: Umanotera)
Na prvi pogled se zdi ogrevalna instalacija zelo nizkotehnološka in drži, da je vso potrebno opremo mogoče kupiti v običajni gradbeni trgovini. Toda ustvarjanje omembe vredne količine toplote in ohranjanje konstantnega toplotnega toka je vse prej kot preprosto.
Primož Turnšek, Krater: »Pred začetkom večjega pilotnega projekta smo testirali različne mešanice biomase, da bi našli prave pogoje za razvoj toploljubnih bakterij. Več mešanic ni uspelo, a končno smo našli pravo za naš projekt. Med pilotnim projektom smo eksperimentirali tudi s količino toplote, ki jo lahko odvzamemo iz komposta, ne da bi preveč vplivali na aktivnost bakterij. Na koncu smo zelo zadovoljni z rezultati, saj nam je uspelo vzdrževati dokaj stalno temperaturo komposta 60-70 °C več mesecev.«
Ogrevanje z vročim kompostom je zelo inovativno in kompleksno, vendar ni niti visokotehnološko niti zahtevno z viri. Izvaja se lahko tudi na oddaljenih lokacijah izven omrežja (vir: Umanotera)
Kompostiranje ni povsem brez emisij toplogrednih plinov, so pa emisije nižje kot pri običajni obdelavi te vrste zelenega odreza, ki je sežig. Del ogljika, ki so ga rastline ujele med svojo rastjo, ostane shranjen v kompostu – in kasneje v tleh. Poleg tega uporaba toplote iz kompostiranja pomeni, da se je mogoče izogniti emisijam iz običajnih metod ogrevanja za lokacije brez omrežja, kot so plinske ali električne peči.
Dr. Jonas Sonnenschein, Umanotera (izračunal ogljični odtis projekta): »Z uporabo 16 m3 biomase za kompost in ogrevanje prostora je bilo prihranjenih vsaj 250 kg CO2ekv. Za pilotni projekt majhnega obsega, kot je ta, je to pomemben prihranek; enak količini emisij iz 100 litrov bencina.«
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je podprla pilotni projekt v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Pod naslovom »Dovolj za vse« skupaj s Focusom, društvom za sonaraven razvoj pomaga razvijati in promovirati skupnostne projekte, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb.
Gaja Brecelj, direktorica Umanotere: “Skupnostni projekti so pomembno, a pogosto nevidno gonilo prehoda v podnebno nevtralno družbo. Take projekte podpiramo, ker prinašajo večplastne koristi: okoljske (zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in negativnih vplivov na okolje) in družbene (recimo razvoj lokalnega gospodarstva), pa tudi nematerialne, s katerimi se krepi sama skupnost, kot so povezanost, solidarnost, strpnost, kreativnost in pa tudi skupinska modrost.”
Vplive podnebne krize je bilo mogoče jasno čutiti v okolici lokacije pilotnega projekta za Bežigradom, kjer so bile v zadnjih dneh zabeležene temperature nad 36°C. To je presegla le temperatura znotraj komposta, ki je še vedno okoli 45 °C.
Otvoritev je potekala v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
