Sončno elektrarno za skupnostno samooskrbo na vsako šolo, občino, vaški dom…
Povezovanje v skupnosti in zadruge je pomembno tudi na področju oskrbe z električno energijo. Zgled, kako s povezovanjem do okoljskih in finančnih koristi, predstavlja Sončna šola Hrastnik, prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe z obnovljivimi viri v Sloveniji.
Solarizacija Slovenije je v polnem zagonu. Lani je Slovenija presegla 1 GW postavljenih sončnih elektrarn in bila ena od vodilnih držav v Evropski uniji glede na kazalec postavljene kapacitete sončnih elektrarn na prebivalca. Sončni val trenutno poganjajo predvsem gospodarski subjekti in posamezniki, ki postavljajo sončne elektrarne na strehe individualnih stanovanjskih hiš. To sicer prispeva k blaženju podnebnih sprememb, razpršitvi proizvodnje in lastništva proizvodnih virov ter s tem k demokratizaciji ključnega sistema za vzdrževanje civilizacije. Vendar postanejo učinki še veliko večji – sploh na lokalni ravni, kadar gre za samooskrbo skupnosti, prek katere se proizvedena energija iz sončne elektrarne v največji meri obdrži v lokalnem krogu.
Da bo zeleni prehod učinkovit, pravičen in vključujoč, bomo morali v prihodnosti namesto spodbujanja individualne samooskrbe izkoristiti potencial energetskih skupnosti, ki bodo sončne elektrarne za skupnostno samooskrbo postavljale na strehe šol, večjih knjižnic, gasilskih in vaških domov ter drugih zlasti večjih javnih objektov.
Med pomembnimi zgledi za energetski razvoj prihodnosti sta Energetska zadruga Zeleni Hrastnik in njen prvi projekt Sončna šola Hrastnik. Energetska zadruga Zeleni Hrastnik ni samo postavila sončne elektrarne z močjo približno 300 kW na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik, temveč je tudi na vključujoč način vzpostavila energetsko skupnost, ki jo bo sončna elektrarna napajala. Slednja obsega 16 stanovanj v bližnjih blokih, občinsko in šolsko stavbo, bazen, manjši trgovini in prostora dveh gospodarskih družb, ki delujeta v bližini šole.
Vzpostavitev prve tovrstne dobre prakse v Sloveniji smo v Focusu podpirali v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, pri tem pa smo tesno sodelovali z Občino Hrastnik in novoustanovljeno Energetsko zadrugo Hrastnik. Skupaj smo orali ledino, saj ni bilo zgleda, ki bi mu lahko sledili, naleteli pa smo na številne zakonske nejasnosti. Oblikovati je bilo potrebno vso pravno dokumentacijo, pogodbeno urediti medsebojna razmerja v samooskrbni energetski skupnosti, utemeljiti projekt pri kreditodajalcih in izpolniti številne zahteve. Izzivi so nastali tudi pri urejanju odnosov z dobavitelji električne energije.
Kljub vsem oviram smo uspešno oblikovali poseben model, ki združuje demokratično naravo zadružništva in okoljsko trajnostnost. Gre za konkreten primer pravičnega zelenega prehoda od spodaj, ki kaže, da lahko ljudje prevzamejo iniciativo in odigrajo pomembno vlogo v energetski tranziciji. Zadružni model pa je sploh primeren za izvajanje skupnostnih projektov rabe obnovljivih virov, saj ohranja koristi v lokalni skupnosti in temelji na demokratičnem upravljanju po principu en član-en glas.
Focusova glavna motivacija za sodelovanje pri projektu je bila postaviti model, pridobiti znanje in prek praktičnega primera energetske skupnosti pripraviti podlago za multiplikacijo podobnih projektov po vsej Sloveniji. Skupnostna samooskrba je rešitev za samooskrbo tistih, ki nimajo lastne strehe, in tistih, ki zaradi preobremenjenosti omrežja ne dobijo soglasij za priključitev sončne elektrarne. Je torej ena od rešitev za obremenjena električna omrežja, ki so ozko grlo zelenega prehoda, zelo pa je pomembno, da ta še neizkoriščen potencial prepoznajo tudi občine. Slednje so lahko pomemben zgled občanom z namenitvijo streh svojih objektov za skupnostne samooskrbne sončne elektrarne.
In v primeru Energetske zadruge Hrastnik je bilo ključno prav to, da je Občina Hrastnik idejo podprla in bila tudi med ustanovitelji zadruge. Našli smo zakonsko podlago za prvi tovrsten primer, kar je omogočilo ne le ustanovitev zadruge, ampak temelje za projekt, v katerem se javni sektor povezuje z zasebniki v obliki novega modela javno-zasebnega partnerstva, ki zares zagotavlja javni interes.
Zelo nas veseli, da so prednosti tega modela že prepoznali v Občini Ig, ki je lani jeseni ustanovila energetsko zadrugo Sončni Ig in zasnovala dva projekta skupnostne samooskrbe s sončno energijo. Prav tako zanimanje prihaja iz številnih drugih občin.
Ledina je zdaj zorana in upamo na razcvet zadružnih skupnostnih energetskih projektov po vsej Sloveniji. Hrastniku pa želimo čim več sončnih dni in novih zelenih projektov, ki jih bo izpeljala Energetska zadruga Zeleni Hrastnik.
Besedilo je bilo prvotno objavljeno kot uvodnik v Podnebni novičnik, februarske novice mreže nevladnih organizacij Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor.
