Energetska skupnost Sončna šola Hrastnik kot izjemna družbena inovacija
Zgodba energetske skupnosti in sončne elektrarne Sončna šola Hrastnik se je začela leta 2019 z vključitvijo Občine Hrastnik v program podpore občinam pri izvajanju projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti, ki ga Focus in Umanotera vodimo v okviru platforme Dovolj za vse znotraj projekta LIFE IP CARE4CLIMATE.
Obe strani je vodila želja graditi skupnost in kot je strnil župan Občine Hrastnik Marko Funkl, s katerim smo na Dunaju prevzeli nagrado, je projekt presegel idejo sončne elektrarne. Nastala je energetska skupnost z namenom, da olajša pot vsem naslednjim.
Energetska skupnost Sončna šola Hrastnik je trajnostna rešitev, ki temelji na solidarnostnem gospodarstvu in krepi povezanost lokalne skupnosti ter upravljanje z viri skupnosti.
Družbeni pomen projekta je prepoznala tudi strokovna žirija, ki je ocenjevala projekte za nagrado fundacije SozialMarie. Sončno šolo Hrastnik je nagradila kot eno izmed 15 izjemnih družbenih inovacij. Tako so utemeljili svojo odločitev:
»Ta pobuda uvaja pionirski poslovni model za ustvarjanje energetskih skupnosti med zasebnimi lastniki, saj ima zadružno strukturo in temelji na solastništvu članov. Njegova inovativnost je v iskanju pravnih rešitev in spodbujanju vključujočega zagonskega procesa. Model je zasnovan tako, da ga lahko občine prilagodijo in razširijo na urbana območja. Usklajen pristop vključevanja pravnih, skupnostnih in razširljivih elementov pomeni pomembno inovacijo na področju trajnostnega energetskega razvoja. Model skupnega financiranja pobude, ki združuje prispevke skupnosti, občinsko podporo in nepovratna sredstva, ponazarja nov pristop k vključevanju družbe v trajnostni razvoj.«
Prednosti tovrstnega pristopa in pionirskega zadružnega modela, ki združuje tako občino in njene javne zavode kot občane in občanke ter pravne osebe, so:
Okoljske: prispevek k razogljičenju v obliki znižanja izpustov CO2…
Tehnične: manjša bremenitev omrežja, lažja obvladljivost, boljše načrtovanje odjema…
Ekonomske: ekonomija obsega, znižanje stroškov, manj administracije…
Družbene: vključenost, demokratizacija energetskega sektorja, skupnostno upravljanje z viri, krepitev skupnosti…
Model je bil že od vsega začetka snovan z mislijo, da bo uporaben pri poskusih posnemanja tudi v drugih občinah in zelo nas veseli, da se ideja že širi po Sloveniji. Sončna šola Hrastnik je vzbudila veliko zanimanja in zgledu Hrastnika že sledijo v Kopru in na Igu, zanimajo pa se tudi v Laškem, Zrečah, v Vitanju in drugje po Sloveniji.
Energetska zadruga Zeleni Hrastnik in njen prvi projekt na strehi hrastniške osnovne šole sta tudi dobri praksi trajnostnega upravljanja z viri skupnosti na Dovolj za vse zemljevidu: