Sončni Ig z dvema zadružnima sončnima elektrarnama
Med skupnostnimi energetskimi projekti v Sloveniji prevladujejo samooskrbni projekti, ki temeljijo na obnovljivih virih energije. Ena izmed možnosti za vzpostavitev samooskrbne skupnosti je ustanovitev zadruge kot pravne osebe, pri čemer je lahko soustanoviteljica in članica zadruge tudi občina.
Občine po Sloveniji vse bolj prepoznavajo ta potencial za povečanje energetske neodvisnosti in prihranke, kar je zelo pozitivno tudi glede na to, da so občine s postavitvijo sončnih elektrarn za samooskrbo na svojih objektih pomemben zgled občanom in občankam. Zato jih v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE in platforme Dovolj za vse podpiramo na tej poti.
Občino Hrastnik smo podprli pri razvoju trajnostne občinske vizije in ustanavljanju Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, ki je kot prvi projekt izvedla postavitev skupnostne samooskrbne sončne elektrarne s kapaciteto 290 kW na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik. Projekt javno-skupnostnega partnerstva, v katerega so vključeni tako javni zavodi, lokalno gospodarstvo kot občani, je navdihnil druge po državi.
Vključenih več kot 10 občinskih objektov
Med prvimi občinami je hrastniškemu primeru sledila Občina Ig. Skupaj z Osnovno šolo Ig in Alešem Tolarjem kot posameznikom so ustanovili zadrugo Sončni Ig, pri čemer smo jim pomagali v programu podpore občinam Dovolj za vse. Že ob ustanavljanju so bile v načrtu tri sončne elektrarne na strehah objektov v lasti občine, od tega naj bi bili dve vključeni v skupnostno samooskrbo. In prvi projekt jim je zdaj v tesnem sodelovanju s podjetjem Kisik, ki je vodilo projekt kot inženiring in izvajalec, uspelo pripeljati do konca. V omrežje sta že priključeni samooskrbna skupnostna sončna elektrarna Osnovna šola Ig z močjo 230 kW in samooskrbna skupnostna sončna elektrarna Center Ig z močjo 70 kW, ki skupaj oskrbujeta več kot 10 občinskih objektov, pet podjetij lokalnega gospodarstva, župnijo in župnijsko cerkev. Vsi vključeni v samooskrbo so člani zadruge in imajo v zadrugi enakovreden glas po principu »en član-en glas«.
Projekt se je začel januarja 2023 z uvodnim sestankom v Hrastniku, nadaljeval s preverjanjem zmogljivosti znotraj transformatorske postaje, iskanjem članov in usklajevanjem soglasij, pomemben korak pa je bila tudi pridobitev kredita komercialne banke ter nato še nepovratne subvencije Borzena.
Na junijskem odprtju je državna sekretarka za energetiko Tina Seršen projekt označila za zgled dobre prakse, kajti na lokalnem nivoju zmanjšuje odvisnost od uvoženih fosilnih goriv, krepi samozadostnost in v praksi uresničuje državne cilje. »Občine že dokazale da so lahko nosilci sprememb, ki jih potrebujemo. To je zgled, ki ga iščemo,« je izpostavila Seršen, medtem ko je predsednik zadruge Aleš Tolar povedal, da je bilo povpraševanje za članstvo v skupnosti znatno večje od razpoložljivih kapacitet. Na podlagi tega že snujejo nove skupnostne energetske projekte, pa tudi župan Zlatko Usenik je napovedal, da bo občina še naprej dejavno podpirala razvoj energetske samooskrbe. To namreč vidijo kot pomemben mejnik na poti k trajnostni in energetsko neodvisni prihodnosti občine.
