Zakaj in kako začeti skupnostni projekt?

Prihodnost je zagotovo v povezovanju in vse več posameznikov in skupnosti po vsem svetu, tudi v Sloveniji, prepoznava moč povezovanja za skupno blaginjo. Za slednjo moramo poskrbeti sami, a skupaj. Kako? Eden izmed načinov za dosego tega cilja je trajnostno upravljanje virov skupnosti, ki se lahko v praksi udejanja prek zelo različnih skupnostnih projektov.

Zakaj sploh skupnostni projekti?

V središču skupnostnih projektov so ljudje, ki krepijo družbeno povezanost in na vzdržen in sonaraven način skrbijo za ohranjanje naših življenjskih virov v trajno skupno dobro. Občine, nevladne organizacije in civilne iniciative, zadruge, podjetja, izobraževalci, odločevalci na lokalni in državni ravni – vsak ima svojo vlogo pri tem, kako bomo kot skupnost zagotovili blaginjo za vse in to omogočili tudi zanamcem. Najbolje je seveda, če stopimo skupaj vsi in da vsak prevzame svoj delež odgovornosti za “skupni pašnik”.

Koristi skupnostnih projektov so materialne in nematerialne. Energetskim in finančnim prihrankom, oskrbi s kakovostno in varno hrano, skladno urejenemu prostoru in zadovoljenim potrebam po izdelkih in storitvah se ob skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri pridružijo še številne nematerialne koristi, kot so vključenost in povezanost, solidarnost med generacijami in z ranljivimi skupinami, strpnost, kreativnost in skupinska modrost, medčloveške vezi in veselje. Širša družba pa je deležna koristi, kot so lokalna delovna mesta, zmanjšanje uvozne odvisnosti, povečanje konkurenčnosti gospodarstva, zmanjšanje pritiska na zdravstveno blagajno in odpornost na zunanje pretrese.

Skupnostne prakse imajo tudi koristi za povečevanje odpornosti skupnosti v trenutno nezavidljivem globalnem in lokalnem kontekstu podnebnih sprememb. Blaženje podnebnih sprememb ni samo moralna dolžnost, pač pa je za lokalne skupnosti tudi razvojna priložnost, saj prinaša kakovostno življenjsko okolje, prihranke, priložnosti za lokalno ekonomijo in zelena delovna mesta ter nenazadnje tudi podobo napredne skupnosti.

Več si lahko preberete tudi v Vodniku po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri – TUKAJ.

Kdo lahko začne skupnostni projekt?

Pobudo za skupnostni projekt lahko poda prav vsak. Skupnostni projekti so med seboj tako različni kot so različne skupnosti za njimi. Pri tem mislimo na skupnosti vseh oblik in velikosti – neformalne, kot so združenja občanov in civilne iniciative, ter formalne, kot so društva in druge civilnodružbene organizacije, četrtne skupnosti, občine in združenja občin.

Za skupnostno upravljanje z življenjskimi viri je primerna skoraj vsakršna pravnoorganizacijska oblika. Pomembno je, da ima dostop do procesov upravljanja in da je zavezana k ustvarjanju koristi za skupnost.

O raznolikosti skupnostnih projektov priča tudi pogled na Dovolj za vse zemljevid dobrih praks. Pobudniki oziroma nosilci dobrih praks so zelo različni med seboj, najdemo vse od občin, zadrug pa do knjižnic, tabornikov, društev in kmetov. Tudi udeleženci Dovolj za vse usposabljanj za koordinatorje skupnostnih projektov, ki sta bili izvedeni v prvi polovici letošnjega leta, so bili tako različni med seboj, kakor so bile različne njihove ideje: z mentorji so delali predstavniki nevladnih organizacij, zadrug, občin, regionalne razvojne agencije in zainteresirani posamezniki; projekti, ki jih nameravajo izvesti, pa obsegajo od vzpostavitve skupnostnega sadovnjaka na degradirani površini, skupnostne sončne elektrarne na stavbi krajevne skupnosti, stanovanjske zadruge do razpršenega hotela in skupnostnega prostora za mlade.

Kakšen je recept za uspeh?

Univerzalnega recepta za uspeh skupnostnega projekta ni, se pa vedno znova izkazuje, da je ključen element pri vzpostavljanju skupnostnega projekta pridobivanje zaveznikov oziroma gradnja skupnosti, ki nato deluje kot motor skupnostnega projekta. Zelo pomembno je načrtovanje in pa sama predstavitev ideje, da jo skupnost posvoji in začne vlagati pozitivno energijo vanjo.

V jedru skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri so ljudje. Skupnost in državljani so lastniki in/ali upravljalci, sodelujejo v odločanju, uživajo večplastne koristi in tudi ščitijo ranljive skupine. Skupnostno upravljanje je participativno, temelji na demokratičnih vrednotah družbe in je trajnostno naravnano.

Pri skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri so bolj kot organizacijske oblike pomembni skupni cilji. Njihovo doseganje je pogosto najučinkovitejše, če se združijo različni akterji, ki v skupna prizadevanja prinesejo vsak svoja znanja, veščine in spretnosti ter povezave s člani skupnosti.

Kako začeti z uresničevanjem ideje za skupnostni projekt?

Na Dovolj za vse spletni strani je objavljenih veliko napotkov, kako začeti, med gradivi pa so objavljeni tudi različni priročniki, kako se na splošno lotiti skupnostnega projekta, pa tudi vzpostavitve konkretnih tipov skupnostnih projektov: priročnik za vzpostavitev skupnostnega prostora, skupnostnega vrta, razpršenega hotela, stanovanjske zadruge, skupnostne sončne elektrarne… Vsak vsebuje napotke, kako korak za korakom priti od začetne ideje do realizacije projekta.

Posameznikom, ki bi se radi lotili uresničevanja skupnostnih projektov, so lahko v pomoč tudi dobre prakse na zemljevidu na spletni strani Dovolj za vse. Ta ni namenjen le informiranju, temveč tudi povezovanju akterjev in medsebojnemu prenosu izkušenj z izvajanjem konkretnih projektov. Vsaka praksa, ki je objavljena na zemljevidu, poleg kratkega opisa vsebuje tudi kontaktne informacije o nosilcu dobre prakse in spletne povezave na mesta z dodatnimi informacijami. S tem zainteresiranim omogoča vzpostavitev stika z izvajalci prakse in izmenjavo informacij o praksi sami.

Nekaj izbranih dobrih praks za navdih:

• Knjižnica stvari KR po stvar
• Skupnostna sončna elektrarna Budanje
• Skupnostni vrt Litija
• SG Mobilc
• Lesna zadruga Loški potok
• Vaški vrt v Smledniku